stroški postopka o prekršku - nagrada zagovornika - obrazložena vloga
Tudi z vidika vsebine vloge z dne 26. 9. 2107, ki vsebuje obsežne in obrazložene opredelitve do dejanskih in pravnih vidikov nadaljnjega vodenja postopkov o prekršku ter do podanih predlogov in dokazov predlagatelja postopka, te vloge ni mogoče šteti le kot obrazložen dopis, temveč kot obrambno vlogo tj. drugo obrazloženo vlogo, za katero zagovorniku v skladu z drugo in tretjo alinejo 2. točke tar. št. 37 Odvetniške tarife pripada nagrada v priglašeni višini 300 točk.
Četudi je tožnik kot pravni laik po lastnih navedbah zmotno domneval, da za plačevanje provizij obstaja njemu neznana podlaga, to še ne pomeni, da je provizije plačeval v zmoti. V konkretnem primeru pa tudi sicer ni mogoče govoriti o zmoti, saj je bilo tožniku pojasnjeno, zakaj plačuje provizijo, tudi sam pa je izpovedal, da je vedel, da jo plačuje.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - skrajšanje preizkusnega obdobja - stečajna masa
Na podlagi ugovora proti odpustu obveznosti zaradi skrajšanja preizkusnega obdobja je dopustno skrajšati tudi preizkusno obdobje, ki je bilo prej določeno v trajanju več kot dve leti, če so podane izjemne okoliščine. Izjemne okoliščine so določene v osmem odstavku 400. člena ZFPPIPP (stečajni dolžnik nima prejemkov ali so neznatni in ni izgledov, da bi bil v naslednjih dveh letih zmožen prejemati pomembno višje prejemke ali pridobiti premoženje večje vrednosti). Dolžnik pa takih izjemnih okoliščin ni zatrjeval, še več, v teku je postopek ugotavljanja skupnega premoženja, na podlagi katerega dolžnik utegne pridobiti solastni delež na nepremičnini, po GURS ocenjeni na 250.000,00 EUR.
SZ-1 člen 30. - člen 25, 26, 27. ZPP člen 452, 453.
spor majhne vrednosti - stroški dobavitelja - stroški upravljanja - porazdelitev dokaznega bremena - razdelitev stroškov - ključ delitve stroškov - zavezanec za plačilo stroškov - dolžnost etažnih lastnikov - najemna pogodba - solastnina etažnih lastnikov - pravočasne trditve - pravočasen dokaz - delilnik stroškov za dobavo toplotne energije
Za plačilo vseh stroškov upravljanja ter drugih stroškov, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe, so odgovorni etažni lastniki v skladu s svojimi solastniškimi deleži, razen, če pogodba o medsebojnih razmerjih določa drugače.
Ker iz najemne pogodbe (za najem stanovanja v solasti etažnih lastnikov) izhaja, da jo je podpisala tožnica po pooblastilu etažnih lastnikov, pritožbeno sodišče pritrjuje tožnici, da so se etažni lastniki na ta način odpovedali ločenemu zaračunavanju obratovalnih stroškov najemnikom.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo pravilo o dokaznem bremenu, z neupoštevanjem trditev in dokaznih predlogov glede razdelitve toplotne energije, pa je tudi poseglo v tožničino pravico do izjave. Toženka pa je v pobot uveljavljala tudi določen znesek iz naslova zbranih najemnin, ki naj bi jih tožnica zbirala in zadrževala brez pravne podlage, o čemer sodišče prve stopnje še ni odločalo.
gospodarski spor majhne vrednosti - pavšalen ugovor - dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev - neizvedba predlaganih dokazov
Sodišču ni treba izvesti vseh dokazov, ki jih stranke predlagajo. Z utemeljenimi razlogi lahko njihovo izvedbo zavrne. Eden od takšnih utemeljenih razlogov je, da stranka, ki dokaz predlaga, sploh ne poda (dovolj konkretnih) trditev, ki bi se z njegovo izvedbo potrjevale.
vsebina spora - odločanje v pravdnem postopku - pravila postopka - tožba na ugotovitev obstoja solastninske pravice - skupna lastnika - pravni naslov
V tožbi tožnik ni predlagal razdružitve skupne lastnine, o čemer se odloča v nepravdnem postopku, ampak s tožbo od zemljiškoknjižnega (skupnega) lastnika zahteva, da se ugotovi obstoj solastninske pravice glede vsake od nepremičnin v polovičnem deležu. O taki zadevi se odloča v pravdnem postopku.
stroški v nepravdnem postopku - krivdno načelo - umik predloga v nepravdnem postopku - odločanje o stroških postopka ob upoštevanju vseh okoliščin primera - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
Ob odsotnosti trditvene podlage, da je šlo pri vložitvi predloga v nepravdnem postopku za šikaniranje, ZNP ne nudi zakonske podlage za odločanje o stroških po umiku predloga. V takem primeru je podlaga 413. člen ZPP, kjer sodišče pretehta vse okoliščine primera in pojasni, zakaj je odločilo po prostem preudarku ter kakšen rezultat je ta prosti preudarek prinesel.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poklicna rehabilitacija - sodna razveza - denarno nadomestilo - II. kategorija invalidnosti
Ob upoštevanju dejstva, da je bil tožniku rok za dokončanje poklicne rehabilitacije podaljšan do 30. 9. 2016, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožena stranka v izredni odpovedi tožniku neutemeljeno očitala, da je namerno huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ker poklicne rehabilitacije ni zaključil do 31. 3. 2016.
V obravnavanem primeru, ko gre za ugotavljanje invalidnosti, je v predlogu za izdajo začasne odredbe potrebno izkazati verjetnost terjatve na podlagi zatrjevanih dejstev in dokazov, enake tistim, ki se obravnavajo pri vsebinskem odločanju zadeve, ob izkazani vsaj še eni izmed predpostavk določeni v drugem odstavku 272. člena ZIZ. Pomeni, da terjatev v konkretnem primeru predstavlja ugotovitev nastanka invalidnosti III. kategorije s potrebno časovno oziroma podredno časovno in stvarno omejitvijo.
Vsaka škoda, še zlasti, če se jo da nadomestiti in če gre za spremenjene okoliščine, ni mogoče šteti za nenadomestljivo škodo. Tako ob ugotovitvi posebne komisije, da so podani utemeljeni razlogi, da delodajalec ne more izpolniti svojih dolžnosti do delovnega invalida, ni mogoče govoriti o nenadomestljivi škodi.
Tožena stranka pritožbe zoper navedeni sklep ni vložila (pravočasno), zato je slednji postal pravnomočen. Izpodbijanje v pritožbi zoper v uvodu te odločbe navedeni sklep tako ni mogoče, tudi sicer pa višje sodišče poudarja, da je vročilnica javna listina, ki dokazuje vročitev. Ta dokaz je sicer mogoče izpodbiti, a le z določno in z dokazi podprto trditveno podlago o razlogih za njeno neverodostojnost. S pavšalnim ugovorom, da toženi stranki sklep ni bil vročen in da je prejela pošiljko z vsebino, ki ni namenjena njej, bremenu ni zadostila. Posebej ne ob dejstvu, da domnevne pošiljke, ki ji ni bila namenjena, ni predložila k pritožbi.
neupravičena pridobitev - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - privolitev v prikrajšanje - postavitev novega izvedenca - razpravno načelo
Res je po 190. členu OZ neupravičeno pridobljeno korist treba vrniti, vendar je tožničino tezo, da je sporne storitve preplačala v zmoti, pravilno zavrnilo že sodišče prve stopnje. Ker je tožnica vedela za dejansko število uporabnikov, znesek na računu pa je ostajal enak oziroma se ni znižal, se je brez dvoma zavedala, kaj plačuje. Spornih obveznosti torej ni izpolnila v dvomu, pač pa je očitno privolila v svoje prikrajšanje, zato ni upravičena do vračila (191. člen OZ). Vprašanje, ali si je pridržala pravico zahtevati nazaj, se ob tem izkaže za nepomembno.
ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 453, 458, 458/1, 495, 495/1. ZBPP člen 46, 46/2, 46/3.
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - izpodbijanje dejanskega stanja - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - trditveno in dokazno breme - prekoračitev trditvene podlage - razpravno načelo - pritožbena novota - stroški postopka - brezplačna pravna pomoč
Pritožnik uveljavlja relativno bistveno kršitev pravil postopka po 212. členu ZPP v zvezi z določbo 7. člena ZPP, ki ni zajeta v drugem odstavku 339. člena ZPP. To skladno z izrecno določbo prvega odstavka 458. člena ZPP ni dopusten pritožbeni razlog.
Pritožbena navedba, da je bila tožeči stranki dodeljena brezplačna pravna pomoč, nima opore v podatkih spisa, niti ni izkazana v pritožbi. Zgolj pavšalno navajanje, da ji je pooblaščenka tožeče stranke v komunikaciji s pooblaščenko tožene stranke omenila, da tožečo stranko zastopa po določbah ZBPP, brez predlaganja dokazov o resničnosti le-tega, pritožbenega sodišče ne prepriča.
brezplačna pravna pomoč - izvršilni stroški - stroški izvršitelja - odvetniški stroški - zahteva upnika za povrnitev stroškov - izplačilo v breme proračuna sodišča
Izvršiteljevo plačilo za delo in stroške se, kadar je upniku dodeljena brezplačna pravna pomoč, opravi v breme proračuna, zato ni pravne podlage, da bi sodišče ugodilo upničinemu zahtevku za povrnitev stroškov po obračunu izvršitelja. Sredstva za plačilo storitev po ZBPP se izplačujejo tudi odvetnikom, ki so dolžni voditi stroškovnik o opravljenih storitvah pravne pomoči ter ga navesti na ali priložiti k napotnici zaradi obračuna in plačila opravljenih storitev pravne pomoči, zato upnica neutemeljeno zahteva povrnitev stroškov udeležbe odvetnika pri opravi izvršilnega dejanja.
nujna pot - pooblaščenec za prejemanje pisanj - predujem - predujem za kritje stroškov - prošnja za podaljšanje roka
Sodišče prve stopnje bi moralo v skladu s 147. členom ZPP ob vročitvi predloga nasprotnim udeležencem te pozvati, naj v določenem roku imenujejo skupnega pooblaščenca za sprejemanje pisanj in jim obenem sporočiti, katerega od njih bo štelo za skupnega pooblaščenca, če ga ne bodo imenovali sami. Sodišče prve stopnje tega doslej ni storilo. Ker je očitno napačno razumelo tovrstno pobudo predlagateljev, jim je v sklepu z dne 15. 3. 2017 naložilo plačilo spornega predujma, čeprav za to ni imelo opore v zakonu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00006559
ZFPPIPP člen 224, 224/2. ZPP člen 7, 7/1, 205, 205/1, 205/1-4, 214, 214/2, 286, 286/4, 454, 458, 458/1. OZ člen 419.
osebni stečaj - začetek postopka osebnega stečaja - sklep o začetku postopka osebnega stečaja - stečajna masa - narava terjatve - prekinitev pravdnega postopka - spori majhne vrednosti - pritožbene novote - prenos terjatve - obvestitev dolžnika - trditveno in dokazno breme - zahteva sklepčnosti - zahteva dokazanosti - ugovor zastaranja - petletni zastaralni rok
Nad pritožnico se je 30. 8. 2017 začel postopek osebnega stečaja. To ima glede na naravo vtoževane terjatve za posledico prekinitev pravdnega postopka po samem zakonu (4. točka 205. člena ZPP). Stečajni postopek je bil začet po tem, ko so bila v pritožbenem postopku opravljena vsa procesna dejanja oziroma so potekli roki zanje. Ker je do prekinitve prišlo po izdaji odločbe sodišča prve stopnje in po tem, ko so bila v pritožbenem postopku opravljena že vsa procesna dejanja, ni ovire, da pritožbeno sodišče ne bi izdalo odločbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PREKRŠKI - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00008513
URS člen 28, 28/1. ZP-1 člen 65, 65/4, 136, 136/1, 136/1-1. ZVPNPP člen 1, 1/1, 1/2, 3, 3-4, 4, 4/1, 4/2, 5, 5/1, 6, 7, 7-19, 15, 15/1, 15/1-3, 15/2. OZ člen 207, 207/1, 209, 209/1.
zavajajoča poslovna praksa - zakonski znaki prekrška - odločba o prekršku - obstoj prekrška - zahteva za sodno varstvo - izročitev - razumen rok - načelo zakonitosti - javna obljuba nagrade
Pravna oseba mora potrošniku izročiti nagrado ali ustrezno nadomestilo v razumnem roku.
Kot razumen rok je mogoče šteti rok, ki ga je pravna oseba, ki je javno obljubljala nagrade, sama (enostransko) določila v splošnih pogojih sodelovanja v nagradni igri.
Tožnica trditev o tem, da je lastnoročna oporoka z dne 28. 11. 2005 ponarejena, ker je naj ne bi napisala pokojna K.P., ni uspela dokazati, saj je bilo z izvedencem grafološke stroke ugotovljeno nasprotno, da je lastnoročna oporoka K.P. pristna in ni ponarejena.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - nerazdelna taksna obveznost - zavezanec za plačilo sodne takse
V predmetni zadevi ni sporno, da sta prvo toženka in drugo toženec dolžna solidarno plačati eno sodno takso za ugovor zoper sklep o začasni odredbi v višini 30,00 EUR. Sporno pa je, ali je sodišče prve stopnje postopalo nepravilno, ko je izdalo dva plačilna naloga z različnima opravilnima številkama, od katerih se je vsak glasil na plačilo 30,00 EUR.
S tem, ko je sodišče prvo toženki in drugo tožencu izdalo vsakemu svoj plačilni nalog in pri tem navedlo, da gre za solidarno obveznost, ni kršilo določb ZST-1 in gre še vedno za eno taksno obveznost (nenazadnje je tudi referenca za plačilo na obeh plačilnih nalogih enaka).
nagrada in stroški izvedenca - izvedensko mnenje - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem
Pri presoji, ali je izvedenec opravil delo, ki mu ga je naložilo sodišče, ni pomembno, ali se stranke oziroma udeleženci postopka z njim strinjajo. Prav tako ni pomembno, ali bo sodišče v dokaznem postopku sprejelo izvedenčeve ugotovitve ali ne. Vsebinsko grajanje izvedenskega mnenja (oziroma pripombe nanje), kar pravzaprav ta "pritožba" po svoji vsebini je, pa za odločanje o pravici izvedenca do nagrade in stroškov ni pravno relevantno, temveč bo lahko upoštevno kvečjemu v postopku vsebinskega obravnavanja izvedenskega mnenja, v katerem se bodo dodatno razčistila vprašanja obravnavane dokazne teme.
ni soprispevka oškodovanca - avtomobilsko kasko zavarovanje - kraja avtomobila
Tožnik je vozilo parkiral na dvorišče stanovanjske hiše, ga zaklenil in ključe odložil v stanovanjski hiši, ki jo je po odhodu prav tako zaklenil. S svojim ravnanjem ni povzročil ali prispeval k nastanku zavarovalnega primera.