zapuščinski postopek - pritožbene novote - nedovoljene pritožbene novote
Ker je pritožnica imela vse možnosti, da bi že na zapuščinski obravnavi navedla, da so premičnine predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ne more tega uveljavljati šele v pritožbi. Gre torej za nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).
odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov - neizvrševanje sklepa o izvršbi s strani dolžnikovega delodajalca - vsebina predloga po 134. členu ziz - opredelitev obveznosti - trditveno in dokazno breme - višina obveznosti
Glede vsebine predloga po 134. členu ZIZ ni enotne sodne prakse. Vendar tudi del sodne prakse, ki zavzema stališče, da zgolj navedba zneska terjatve v predlogu ne zadostuje, ne zahteva, da bi moral upnik v predlogu navesti, koliko znaša vsak posamezni neodtegnjen znesek in kdaj ga dolžnik ni odtegnil in tudi ne izključuje, da je znesek, ki bi ga moral odtegniti in izplačati delodajalec enak obveznosti delavca, če obstajajo okoliščine, ki to utemeljujejo.
Sodišče prve stopnje je glede na višino terjatve upnika, čas, ki je potekel od pravnomočnosti sklepa o nadaljevanju izvršbe na plačo in neaktivnost dolžnika pravilno zaključilo, da so podane okoliščine, na podlagi katerih se je trditveno in dokazno breme o pravilnosti izvrševanja sklepa o nadaljevanju izvršbe na plačo, prevalilo na dolžnika, delavčevega delodajalca. Pri tem ne gre za nesorazmerno breme, saj je delodajalec tisti, ki razpolaga z vsemi podatki, potrebnimi za ugotavljanje pravilnosti izvrševanja sklepa o izvršbi na delavčevo plačo.
Dolžnik odgovarja zgolj za zneske, ki jih ni odtegnil do vložitve predloga po 134. členu ZIZ, njegova obveznost zato ne more biti višja od stanja delavčeve terjatve na dan vložitve predloga po 134. členu ZIZ.
nepopolna tožba - poziv na popravo tožbe - zavrženje tožbe - načelo pomoči prava neuki stranki
Ker tožeča stranka kljub temu, da jo je sodišče prve stopnje pozvalo na popravo tožbe in jo opozorilo na posledice, do katerih bo prišlo, če tega ne bo storila, ter jo tudi napotilo na brezplačno pravno pomoč, tožbe ni ustrezno dopolnila, je izpodbijana odločitev o zavrženju tožbe pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00007030
OZ člen 39, 40, 190, 540. ZPP člen 2, 310, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 356. ZZZDR člen 84.
razpad zunajzakonske skupnosti - tožba na vrnitev darila - nesklepčnost tožbenega zahtevka - obogatitveni zahtevek obligacijskopravne narave - pogoji za preklic darila - neupravičena obogatitev - obogatitev in prikrajšanje - nagib pri darilni pogodbi - obseg vrnitve - pogoji za vrnitveni zahtevek - dobra vera obdarjenca - trditveno in dokazno breme
Utemeljeni so pritožbeni očitki, da sodišče prve stopnje tudi v ponovljenem sojenju ni odpravilo posameznih kršitev, na katere je bilo s strani pritožbenega sodišča že opozorjeno. Tudi tokrat je tožbeni zahtevek zavrnilo zaradi nesklepčnosti, pri čemer je zmotno štelo, da iz tožnikovih trditev ne izhaja prikrajšanje tožnika na eni strani in obogatitev toženke na drugi strani. Ob tem je spregledalo, da je toženka tista, ki se zoper kondikcijski zahtevek lahko brani bodisi z ugovorom odpada obogatitve (tj. če je bil predmet obogatitev na primer uničen, ukraden, porabljen ali podarjen) bodisi zahteva povrnitev določenih stroškov in tako zniža obogatitveni zahtevek. Trditveno in dokazno breme je v tem obsegu na njeni strani.
Sodišče je pravilno izhajalo iz pravil vračanja, po katerih je primarni način vračanja naturalna restitucija (vrnitev prejete stvari), šele nato pa denarna restitucija (vrnitev vrednosti dosežene koristi).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00006784
ZPP člen 15, 116, 116/1, 117, 117/2, 339, 339/2, 339/2-8. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 8, 8/1, 8/3, 19, 19/4. ZIZ člen 36.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - izvršba na podlagi verodostojne listine - pravočasnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok za zamudo - zamuda roka za ugovor zoper sklep o izvršbi - vročanje sodnih pisanj v tujini - tuja pravna oseba kot dolžnik - seznanitev s pisanjem - pisanje v tujem jeziku - prevod listine - nepoznavanje tujega jezika - nepoznavanje prava - naknadna zavrnitev sprejema sodnega pisanja - primeren čas za pripravo obrambe - opredelitev do strankinih navedb - kršitev pravice do izjave - sodna praksa
Če naslovnik, ki je bil pravilno poučen o pravici do zavrnitve sodnega pisanja, te svoje pravice ne izkoristi, zaradi istih razlogov, kot bi mu omogočali zavrnitev sodnega pisanja (nepoznavanje jezika sodnega pisanja ter posledično nepoznavanje tujega prava in postopka), ne more biti upravičen do vrnitve v prejšnje stanje po četrtem odstavku 19. člena Uredbe št. 1393/2007 o vročanju pisanj.
Postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine sam po sebi dolžniku ne otežuje oziroma ne onemogoča dovolj zgodnje seznanitve s sodnim pisanjem (s sklepom o izvršbi), da bi si lahko pripravil obrambo (vložil ugovor).
cena komunalnih storitev - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekluzija glede navajanja dejstev - nedopustne pritožbene novote - pravica do izjave - vročanje opomina - vročanje sodnih pisanj - seznanitev s pisanjem
Ker je toženec lastnik nepremičnine na območju občine in povzročitelj komunalnih odpadkov, je zavezanec za plačilo stroškov odvoza komunalnih odpadkov, ki jih ima izvajalec gospodarske javne službe.
stroški postopka o prekršku - nagrada zagovornika - obrazložena vloga
Tudi z vidika vsebine vloge z dne 26. 9. 2107, ki vsebuje obsežne in obrazložene opredelitve do dejanskih in pravnih vidikov nadaljnjega vodenja postopkov o prekršku ter do podanih predlogov in dokazov predlagatelja postopka, te vloge ni mogoče šteti le kot obrazložen dopis, temveč kot obrambno vlogo tj. drugo obrazloženo vlogo, za katero zagovorniku v skladu z drugo in tretjo alinejo 2. točke tar. št. 37 Odvetniške tarife pripada nagrada v priglašeni višini 300 točk.
URS člen 26.. OZ člen 131, 148, 352.. ZD člen 141, 222.. ZPP člen 72, 72/2, 337.
odškodninska odgovornost države za delo državnih organov - pravnomočni sklep o dedovanju - dedovanje na podlagi zakona - naknadno najdena oporoka - razglasitev oporoke - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - obstoj protipravnosti - protipravnost ravnanja državnega organa - dediščinska tožba - zastaranje odškodninske terjatve
Dokler posameznik ne izkoristi vseh pravnih možnosti, ki jih ima na voljo ter posledično zaradi njegovega lastnega ravnanja nastane škoda, se ne more uspešno sklicevati na odškodninsko odgovornost države za ravnanje njenega organa.
ZNPPol člen 6, 52, 52/5. ZKP člen 149.a, 149.a/3, 285.e.
predlog za izločitev dokazov - prikriti policijski ukrepi - tajno opazovanje - pregled osebnega vozila - uradni zaznamek o zaznavi kaznivega dejanja
Policista dne 12. 8. 2016 nista uporabljala nobenih tehničnih naprav, celotno dogajanje, ki je kazalo na izvrševanje kaznivega dejanja, pa sta zaznala le z lastnim opazovanjem in vse to ustrezno dokumentirala - uradni zaznamek o zaznavi kaznivega dejanja z dne 12. 8. 2016. Vsled navedenega sodišče prve stopnje utemeljeno ni podvomilo v pravilnost delovanja obeh policistov in v zakonitost pridobljenih dokazov, pri čemer je za njuno delovanje zadostoval že sum, da bo izvršeno kaznivo dejanje, kar je nižja stopnja od utemeljenih razlogov za sum, da je določena oseba izvršila, izvršuje ali pripravlja oziroma organizira izvršitev katerega izmed kaznivih dejanj, za katera je mogoče odrediti tajno opazovanje kot prikriti ukrep, določen v 149.a členu ZKP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00007232
ZPP člen 347, 347/3, 347/4, 347/5. OZ člen 9, 472. SZ-1 člen 68, 71.
pogodba o poslovnem sodelovanju - upravnik - razmerja med etažnimi lastniki in tretjimi osebami - pasivna legitimacija - izpolnitev pogodbene obveznosti - stroški ogrevanja - delitev stroškov - delilnik stroškov toplotne energije
Upravnik se dobavitelju lahko zaveže kot plačnik blaga in storitev, ki so (sicer) namenjene etažnim lastnikom.
Pogodba o dobavi in montaži radijskih delilnikov toplote je bila sklenjena v imenu in za račun etažnih lastnikov in bodo zato v končni posledici plačniki opravljenih storitev etažni lastniki. Ker pa je tožena stranka (kot upravnik) v razmerju do tožeče stranke (kot dobavitelja) prevzela obveznost, da bo zagotovila sredstva za poravnavo njenih računov, pa lahko plačilo v tem postopku vtoževane terjatve zahteva od nje.
Z dobavo in vgradnjo delilnikov ter predložitvijo korekturnih faktorjev je tožeča strank omogočila delovanje sistema delilnikov, na podlagi katerega bi bilo mogoče obračunati stroške ogrevanja. Opustitev izvedbe testnih meritev in testnega obračuna tega ne spremeni.
Tožeča stranka je trdila le, da idejne zasnove ni naročila in da je tožena stranka ni izdelala, to pa so ugovori, ki so usmerjeni v izpodbijanje temelja, ne pa višine terjatve. Posledično je sodišče prve stopnje višino terjatve pravilno štelo za priznano/nesporno (drugi odstavek 214. člena ZPP). V takšnem primeru pa do dokaznega postopka niti ne pride, saj se priznanih dejstev ne dokazuje (prvi odstavek 214. člen ZPP).
Izstavitev, prejem in (ne)knjiženje računa ni pogoj za obstoj obveznosti oziroma nastanek terjatve in/ali njeno veljavnost.
Za dosego standarda obrazloženosti odmere stroškov po višini ni potrebno izčrpno pojasnjevanje odločitve o vsaki stroškovni postavki v obrazložitvi sodbe, temveč zadostuje, da je odmera na pregleden način, ki omogoča njen preizkus na pritožbeni stopnji, opravljena že na stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa.
ZPP člen 195, 196. OZ člen 131, 186, 186/1, 395, 395/2.
odškodninska tožba - navadni sosporniki - solidarna odgovornost dolžnikov - solidarna odgovornost tožencev - odgovornost več oseb za isto škodo - vzročna zveza - enotno sosporništvo
Solidarnost dolžnikov pomeni, da upnik lahko zahteva izpolnitev od kateregakoli od njih, ni pa nujno, da je njihova obveznost enaka. Izmed solidarnih dolžnikov lahko vsak dolguje z drugim rokom izpolnitve, z drugimi pogoji in sploh z različnimi odmiki. Trditev o solidarni odgovornosti torej ni v nobeni povezavi z vprašanjem, ali so toženci navadni ali enotni sosporniki, torej taki, da je za vse spor mogoče rešiti samo na enak način.
Očitek, da so toženci škodo povzročili skupaj, ni nobena ovira, da ne bi bila zgolj zoper enega solidarnega dolžnika izdana pravnomočna sodba (bistvo solidarne obveznosti je zgolj v tem, da gre za eno obveznost in da preneha s plačilom enega od solidarnih dolžnikov ali pa s plačilom delnih izpolnitev več solidarnih dolžnikov).
Pritožnik ne more uspeti z navedbo, da če bi šlo za navadno sosporništvo, bi moral tožnik plačati štiri takse. Sodna taksa se namreč plača od vrednosti spornega predmeta oziroma od vrednosti, določene po Zakonu o sodnih taksah, ne pa glede na število tožencev.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - skrajšanje preizkusnega obdobja - stečajna masa
Na podlagi ugovora proti odpustu obveznosti zaradi skrajšanja preizkusnega obdobja je dopustno skrajšati tudi preizkusno obdobje, ki je bilo prej določeno v trajanju več kot dve leti, če so podane izjemne okoliščine. Izjemne okoliščine so določene v osmem odstavku 400. člena ZFPPIPP (stečajni dolžnik nima prejemkov ali so neznatni in ni izgledov, da bi bil v naslednjih dveh letih zmožen prejemati pomembno višje prejemke ali pridobiti premoženje večje vrednosti). Dolžnik pa takih izjemnih okoliščin ni zatrjeval, še več, v teku je postopek ugotavljanja skupnega premoženja, na podlagi katerega dolžnik utegne pridobiti solastni delež na nepremičnini, po GURS ocenjeni na 250.000,00 EUR.
To posojilo je tako imenovano kapitalsko posojilo, ki ni prepovedano in ga je treba izpolniti tako, kot glasi (prvi odstavek 125. člena OZ). Tudi 498. člen ZGD-1 takega kapitalskega posojila ne prepoveduje, le ureja razmerje med družbo (posojilojemalko) in družbenikom (posojilodajalcem), če se nad družbo začne stečajni postopek. Zaradi stečaja se tudi ni spremenila pravna značilnost teh terjatev. Zakonska posledica stečaja je bila le ta, da v razmerju do stečajnega dolžnika terjatev dobila naravo podrejenih terjatev.
končanje postopka osebnega stečaja - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti
Višje sodišče ne more upoštevati pritožbenih navedb, s katerimi želi pritožnik v bistvu povedati, da naj se postopek odpusta obveznosti ponovno opravi in se mu obveznosti odpustijo, ker je bil predhodni postopek odpusta obveznosti končan zaradi napake, ki se mu je pripetila. O zavrnitvi odpusta obveznosti je pravnomočno odločeno in vanjo v tej fazi postopka ni dovoljeno poseči.
Četudi je tožnik kot pravni laik po lastnih navedbah zmotno domneval, da za plačevanje provizij obstaja njemu neznana podlaga, to še ne pomeni, da je provizije plačeval v zmoti. V konkretnem primeru pa tudi sicer ni mogoče govoriti o zmoti, saj je bilo tožniku pojasnjeno, zakaj plačuje provizijo, tudi sam pa je izpovedal, da je vedel, da jo plačuje.
privatizacija - stanovanjska pravica - nakup stanovanja s strani imetnika stanovanjske pravice - pravica do odkupa stanovanja po SZ - pravica do uporabe stanovanja - izpraznitev stanovanja po SZ - stroški postopka
Glede na temeljno načelo privatizacije, ki izenačuje pravico do odkupa stanovanja za vse tiste občane, ki so bili na dan uveljavitve SZ imetniki stanovanje pravice, ter upoštevaje dejstvo, da je prvi toženec izbral opcijo odkupa stanovanja, pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča, da v konkretni zadevi, kljub temu da toženca nimata sklenjene najemne pogodbe in da za uporabo spornega stanovanja plačujeta uporabnino, ni mogoče govoriti o nezakoniti uporabi spornega stanovanja. Vse dokler tožnica prvemu tožencu ne bo omogočila odkupa stanovanja, ima slednji skupaj z drugo toženko pravico uporabljati sporno stanovanje.
spor majhne vrednosti - obvezna lokalna javna služba - ugovor pasivne legitimacije - odvajanje komunalnih odpadnih voda - zapadlost terjatve - trditveno in dokazno breme
Ob ugovoru, da komunalne storitve sploh niso bile opravljene, sklicevanje na zakonske obveznosti iz naslova plačevanja komunalnih storitev in okoljske dajatve in golo pojasnjevanje strukture zaračunane ocene, oprte na cenik storitev, ne zadošča.
terjatev zavarovana z zastavno pravico - zaznamba hipoteke - zaznamba spremembe obrestne mere - sprememba terjatve zavarovane s hipoteko - vpis spremembe terjatve v zemljiško knjigo
13.a člen Zakona o zemljiški knjigi v osmem v zvezi s sedmim odstavkom določa, da se lahko v primeru spremembe terjatve, zavarovane s hipoteko, v zemljiški knjigi zaznamuje znižanje obrestne mere ali spremembo zapadlosti terjatve. Če je obrestna mera zvišana, se torej takšna sprememba vpiše le, če je ustanovljena za to razliko (zvišanje terjatve) nova hipoteka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00007371
ZPP člen 315, 315/1. OZ člen 6, 10, 131, 164, 164/1, 631.
neposredna zahteva podizvajalca do naročnika - bančna garancija - odškodninska odgovornost zaradi opustitve vnovčenja bančne garancije za plačilo podizvajalcu - pasivna legitimacija DARS - načelo prepovedi povzročanja škode - načelo vestnosti in poštenja - povrnitev premoženjske škode - zapadlost škode - javna naročila - vmesna sodba - izrek vmesne sodbe v odškodninskem sporu
Tožnici je nastala škoda s tem, da toženka ni unovčila bančne garancije. Vzpostavitev stanja pred škodnim ravnanjem (opustitvijo) toženke zato pomeni plačilo zneska, ki bi ga plačala banka na podlagi garancije. Če bi toženka unovčila garancijo, bi banka garant pridobila (na podlagi njunega pogodbenega razmerja) terjatev do S. d.d. v višini izplačanih zneskov in bi jo (lahko) uveljavljala v stečajnem postopku nad S. d.d. Odgovor na vprašanje, v kakšnem deležu bi bila banka poplačana, za odločitev v tej zadevi ne more biti pomemben. Odškodninska terjatev tožnice do toženke je osamosvojena in ni v konkurenci s stečajnim postopkom glavnega izvajalca