• Najdi
  • <<
  • <
  • 13
  • od 23
  • >
  • >>
  • 241.
    VSL Sodba in sklep I Cp 1475/2017
    13.12.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00007436
    SPZ člen 44, 44/1, 99, 212, 217, 217/2, 217/3. ZGO-1 člen 2, 21, 22, 23.
    stvarna služnost - priposestvovalna doba - prekarij - redno izvrševanje služnosti - pridobitev služnosti na javnem dobru - občasna vožnja - priposestvovanje stvarne služnosti - status grajenega javnega dobra - vznemirjanje služnostne pravice - nejasni razlogi - nasprotje o odločilnih dejstvih
    Sodišče prve stopnje bi se moralo opredeliti do poglavitnega ugovora prve toženke, da služeči zemljišči predstavljata javni površini, namenjeni splošni uporabi za potrebe mestne tržnice, stojnic in parkiranja za vse občane, stranke tržnice in za potrebe poslovnih prostorov.

    Lahko se priposestvujejo tudi občasne vožnje, vendar le, če se redno izvršujejo, npr. za točno določen namen ali ob relativno točno določenem času.
  • 242.
    VSL Sklep I Cp 1336/2017
    13.12.2017
    POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00006963
    OZ člen 40, 40/2, 86, 87, 88, 119, 569, 1012, 1019, 1019/3. ZFPPIPP člen 59, 296.
    posojilna pogodba - pogodba o poroštvu - solidarno poroštvo - ničnost poroštvene pogodbe - glavni dolžnik in porok - nesorazmerje med predmetoma izpolnitve - delna ničnost - dopustna kavza - nedopusten nagib - oderuška pogodba - splošna gospodarska kriza - prijava terjatve v stečajni postopek - priznanje terjatev - res iudicata
    Če je porok priglasil pogojno terjatev v stečajnem postopku, še ne pomeni, da ne more v posebni pravdi proti stečajnemu dolžniku in banki uveljavljati ničnosti pogodbe o poroštvu iz razloga nedopustnega nagiba.

    Porok kot fizična oseba, ki je bil hkrati tudi direktor družbe, ki je vzela kredit, pa ne more uveljavljati ničnosti poroštvene izjave le iz razloga, da so ga zavedli, da poroštvene obveznosti ne bo treba izpolniti.
  • 243.
    VSL Sklep II Cp 1068/2017
    13.12.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00006471
    ZPP člen 392, 392/2, 392/2-1.
    tožba na ugotovitev ničnosti in neveljavnosti sodbe - pravočasnost tožbe - preuranjena odločitev - neizvedba dokazov
    Sporno je vprašanje pravočasnosti tožbe za neveljavnost sklenjene sodne poravnave.
  • 244.
    VSL Sodba I Cpg 217/2017
    13.12.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00006540
    OZ člen 270. ZPP člen 165, 165/2, 214, 214/2, 355.
    sklepčnost tožbe - delna izpolnitev obveznosti - pavšalno prerekanje - domneva resničnosti - sprememba prvostopne sodbe na drugi stopnji - sprememba odločitve o pravdnih stroških
    Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da tožena stranka tožbenemu zahtevku zaradi pomanjkljive trditvene podlage tožeče stranke o vrsti storitve in času opravljene storitve, ni mogla konkretizirano nasprotovati. Ker je tožena stranka še spornemu delu zahtevku nasprotovala zgolj pavšalno, se dejstva, da je tožeča stranka za toženo stranko opravila storitev in ji zato izstavila račun, štejejo za priznana. Ob vpogledu v račun, iz katerega izhaja, da je bila vrsta storitve montaža, in datum opravljene storitve, je sodišče prve stopnje zmotno kot odločilno za zavrnitev tožbenega zahtevka upoštevalo, da tožeča stranka ni podala še izrecnih trditev o vrsti in času opravljene storitve.
  • 245.
    VSL Sklep I Cpg 262/2016
    13.12.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
    VSL00007572
    ZFPPIPP člen 356, 356/3. ZGD-1 člen 328, 328/3. ZPP člen 154, 166, 166/1, 350, 350/1.
    actio pro socio - stroški postopka - pritožba zoper odločitev o stroških - pritožba zoper sklep - omejenost pritožbenega preizkusa - vstop nove stranke v pravdo - sprememba predračuna stroškov stečajnega postopka
    Kadar pa stranka s pritožbo izpodbija izrek o stroških, ne da bi izpodbijala tudi izrek o glavni stvari, je treba tako pritožbo po prvem odstavku 166. člena ZPP obravnavati kot pritožbo zoper sklep.

    Glede na izrecno pritožbeno izpostavljeno omejitev pritožbe na V. točko izreka ne more biti sporno, kateri del sodbe izpodbija. Ker je o vstopu pritožnice kot tožeče stranke v pravdo odločilo prvostopenjsko sodišče v I. točki izreka, odločitev v njej pa je postala pravnomočna, s pritožbo zoper V. točko izreka in njenimi zgoraj povzetimi razlogi pritožnica ne more uspeti.

    Pritožnica ne more uspeti s pritožbeno argumentacijo, da upravitelj ob začetku stečaja ni bil seznanjen s predmetno pravdo, zato le te tudi ni upošteval pri oblikovanju načrta in predračuna stroškov, zaradi česar ne obstoji nobena podlaga za obveznost iz stečajne mase zagotoviti sredstva za plačilo prisojenih stroškov. ZFPPIPP namreč v tretjem odstavku 356. člena omogoča spremembo predračuna stroškov stečajnega postopka, če se šele med stečajnim postopkom pokaže taka potreba. Iz spisovnega gradiva pa izhaja, da je bil upravitelj pritožnice s predmetno pravdo seznanjen že z dopisom sodišča z dne 23. 8. 2010 oz. najkasneje tedaj, ko se je na ta dopis odzval z vlogo z dne 3. 9. 2010. Sicer pa je izrecna materialnopravna podlaga za naložitev stroškov postopka družbi v korist katere je tožba vložena in ob predpostavki, da jih glede na izid pravde ne nosi nasprotna stranka, v tretjem odstavku 328. člena ZGD-1.
  • 246.
    VSL Sodba I Cpg 781/2016
    12.12.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00007557
    OZ člen 18, 46, 54, 619.
    podjemna pogodba - ustna sprememba pogodbe - konkludentna izjava volje - zmota - pravna zmota
    Četudi je tožnik kot pravni laik po lastnih navedbah zmotno domneval, da za plačevanje provizij obstaja njemu neznana podlaga, to še ne pomeni, da je provizije plačeval v zmoti. V konkretnem primeru pa tudi sicer ni mogoče govoriti o zmoti, saj je bilo tožniku pojasnjeno, zakaj plačuje provizijo, tudi sam pa je izpovedal, da je vedel, da jo plačuje.
  • 247.
    VSL Sodba I Cpg 452/2017
    12.12.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00006448
    ZPP člen 195, 196. OZ člen 131, 186, 186/1, 395, 395/2.
    odškodninska tožba - navadni sosporniki - solidarna odgovornost dolžnikov - solidarna odgovornost tožencev - odgovornost več oseb za isto škodo - vzročna zveza - enotno sosporništvo
    Solidarnost dolžnikov pomeni, da upnik lahko zahteva izpolnitev od kateregakoli od njih, ni pa nujno, da je njihova obveznost enaka. Izmed solidarnih dolžnikov lahko vsak dolguje z drugim rokom izpolnitve, z drugimi pogoji in sploh z različnimi odmiki. Trditev o solidarni odgovornosti torej ni v nobeni povezavi z vprašanjem, ali so toženci navadni ali enotni sosporniki, torej taki, da je za vse spor mogoče rešiti samo na enak način.

    Očitek, da so toženci škodo povzročili skupaj, ni nobena ovira, da ne bi bila zgolj zoper enega solidarnega dolžnika izdana pravnomočna sodba (bistvo solidarne obveznosti je zgolj v tem, da gre za eno obveznost in da preneha s plačilom enega od solidarnih dolžnikov ali pa s plačilom delnih izpolnitev več solidarnih dolžnikov).

    Pritožnik ne more uspeti z navedbo, da če bi šlo za navadno sosporništvo, bi moral tožnik plačati štiri takse. Sodna taksa se namreč plača od vrednosti spornega predmeta oziroma od vrednosti, določene po Zakonu o sodnih taksah, ne pa glede na število tožencev.
  • 248.
    VSL sklep Cst 676/2017
    12.12.2017
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00008019
    ZFPPIPP člen 400, 400/8.
    postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - skrajšanje preizkusnega obdobja - stečajna masa
    Na podlagi ugovora proti odpustu obveznosti zaradi skrajšanja preizkusnega obdobja je dopustno skrajšati tudi preizkusno obdobje, ki je bilo prej določeno v trajanju več kot dve leti, če so podane izjemne okoliščine. Izjemne okoliščine so določene v osmem odstavku 400. člena ZFPPIPP (stečajni dolžnik nima prejemkov ali so neznatni in ni izgledov, da bi bil v naslednjih dveh letih zmožen prejemati pomembno višje prejemke ali pridobiti premoženje večje vrednosti). Dolžnik pa takih izjemnih okoliščin ni zatrjeval, še več, v teku je postopek ugotavljanja skupnega premoženja, na podlagi katerega dolžnik utegne pridobiti solastni delež na nepremičnini, po GURS ocenjeni na 250.000,00 EUR.
  • 249.
    VSL Sodba I Cpg 181/2017
    12.12.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
    VSL00007385
    OZ člen 39, 82, 82/1, 125, 125/1. ZGD-1 člen 498.
    pogodba - sporno pogodbeno določilo - razlaga pogodbe - pravna podlaga pogodbe - posojila družbi namesto lastnega kapitala - kapitalsko posojilo - začetek stečajnega postopka
    To posojilo je tako imenovano kapitalsko posojilo, ki ni prepovedano in ga je treba izpolniti tako, kot glasi (prvi odstavek 125. člena OZ). Tudi 498. člen ZGD-1 takega kapitalskega posojila ne prepoveduje, le ureja razmerje med družbo (posojilojemalko) in družbenikom (posojilodajalcem), če se nad družbo začne stečajni postopek. Zaradi stečaja se tudi ni spremenila pravna značilnost teh terjatev. Zakonska posledica stečaja je bila le ta, da v razmerju do stečajnega dolžnika terjatev dobila naravo podrejenih terjatev.
  • 250.
    VSL Sodba I Cpg 303/2017
    12.12.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00007371
    ZPP člen 315, 315/1. OZ člen 6, 10, 131, 164, 164/1, 631.
    neposredna zahteva podizvajalca do naročnika - bančna garancija - odškodninska odgovornost zaradi opustitve vnovčenja bančne garancije za plačilo podizvajalcu - pasivna legitimacija DARS - načelo prepovedi povzročanja škode - načelo vestnosti in poštenja - povrnitev premoženjske škode - zapadlost škode - javna naročila - vmesna sodba - izrek vmesne sodbe v odškodninskem sporu
    Tožnici je nastala škoda s tem, da toženka ni unovčila bančne garancije. Vzpostavitev stanja pred škodnim ravnanjem (opustitvijo) toženke zato pomeni plačilo zneska, ki bi ga plačala banka na podlagi garancije. Če bi toženka unovčila garancijo, bi banka garant pridobila (na podlagi njunega pogodbenega razmerja) terjatev do S. d.d. v višini izplačanih zneskov in bi jo (lahko) uveljavljala v stečajnem postopku nad S. d.d. Odgovor na vprašanje, v kakšnem deležu bi bila banka poplačana, za odločitev v tej zadevi ne more biti pomemben. Odškodninska terjatev tožnice do toženke je osamosvojena in ni v konkurenci s stečajnim postopkom glavnega izvajalca
  • 251.
    VSL Sodba II Cp 1694/2017
    12.12.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00006668
    ZPP člen 7, 212, 458.
    spor majhne vrednosti - obvezna lokalna javna služba - ugovor pasivne legitimacije - odvajanje komunalnih odpadnih voda - zapadlost terjatve - trditveno in dokazno breme
    Ob ugovoru, da komunalne storitve sploh niso bile opravljene, sklicevanje na zakonske obveznosti iz naslova plačevanja komunalnih storitev in okoljske dajatve in golo pojasnjevanje strukture zaračunane ocene, oprte na cenik storitev, ne zadošča.
  • 252.
    VSM Sklep I Cp 1147/2017
    12.12.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSM00006527
    ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3, 273, 273/1. ZPP člen 212, 316, 316/1.
    regulacijska začasna odredba - pogoji za začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - pripoznava tožbenega zahtevka - trditveno in dokazno breme
    Upoštevajoč navedeno in dejstvo, da je namen regulacijske začasne odredbe v tem, da do izdaje končne sodne odločbe začasno uredi razmerje med pravdnima strankama, se izdaja predmetne začasne odredbe izkaže kot nepotrebna, saj bo tožnik s svojim tožbenim zahtevkom na ugotovitev stvarne služnosti v celoti uspel, ker sta toženca tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo dejansko pripoznala (prvi odstavek 316. člena ZPP).
  • 253.
    VSM Sklep V Kp 8230/2017
    12.12.2017
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00010322
    ZNPPol člen 6, 52, 52/5. ZKP člen 149.a, 149.a/3, 285.e.
    predlog za izločitev dokazov - prikriti policijski ukrepi - tajno opazovanje - pregled osebnega vozila - uradni zaznamek o zaznavi kaznivega dejanja
    Policista dne 12. 8. 2016 nista uporabljala nobenih tehničnih naprav, celotno dogajanje, ki je kazalo na izvrševanje kaznivega dejanja, pa sta zaznala le z lastnim opazovanjem in vse to ustrezno dokumentirala - uradni zaznamek o zaznavi kaznivega dejanja z dne 12. 8. 2016. Vsled navedenega sodišče prve stopnje utemeljeno ni podvomilo v pravilnost delovanja obeh policistov in v zakonitost pridobljenih dokazov, pri čemer je za njuno delovanje zadostoval že sum, da bo izvršeno kaznivo dejanje, kar je nižja stopnja od utemeljenih razlogov za sum, da je določena oseba izvršila, izvršuje ali pripravlja oziroma organizira izvršitev katerega izmed kaznivih dejanj, za katera je mogoče odrediti tajno opazovanje kot prikriti ukrep, določen v 149.a členu ZKP.
  • 254.
    VSC Sklep PRp 129/2017
    12.12.2017
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSC00006788
    ZP-1 člen 144, 144/4. - tarifna številka 37, 39.
    stroški postopka o prekršku - nagrada zagovornika - obrazložena vloga
    Tudi z vidika vsebine vloge z dne 26. 9. 2107, ki vsebuje obsežne in obrazložene opredelitve do dejanskih in pravnih vidikov nadaljnjega vodenja postopkov o prekršku ter do podanih predlogov in dokazov predlagatelja postopka, te vloge ni mogoče šteti le kot obrazložen dopis, temveč kot obrambno vlogo tj. drugo obrazloženo vlogo, za katero zagovorniku v skladu z drugo in tretjo alinejo 2. točke tar. št. 37 Odvetniške tarife pripada nagrada v priglašeni višini 300 točk.
  • 255.
    VSK Sodba I Cp 218/2017
    12.12.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
    VSK00006957
    SZ člen 117, 123, 129, 129/1.
    privatizacija - stanovanjska pravica - nakup stanovanja s strani imetnika stanovanjske pravice - pravica do odkupa stanovanja po SZ - pravica do uporabe stanovanja - izpraznitev stanovanja po SZ - stroški postopka
    Glede na temeljno načelo privatizacije, ki izenačuje pravico do odkupa stanovanja za vse tiste občane, ki so bili na dan uveljavitve SZ imetniki stanovanje pravice, ter upoštevaje dejstvo, da je prvi toženec izbral opcijo odkupa stanovanja, pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča, da v konkretni zadevi, kljub temu da toženca nimata sklenjene najemne pogodbe in da za uporabo spornega stanovanja plačujeta uporabnino, ni mogoče govoriti o nezakoniti uporabi spornega stanovanja. Vse dokler tožnica prvemu tožencu ne bo omogočila odkupa stanovanja, ima slednji skupaj z drugo toženko pravico uporabljati sporno stanovanje.
  • 256.
    VSL Sklep Cst 689/2017
    12.12.2017
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00006252
    ZFPPIPP člen 396.
    končanje postopka osebnega stečaja - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti
    Višje sodišče ne more upoštevati pritožbenih navedb, s katerimi želi pritožnik v bistvu povedati, da naj se postopek odpusta obveznosti ponovno opravi in se mu obveznosti odpustijo, ker je bil predhodni postopek odpusta obveznosti končan zaradi napake, ki se mu je pripetila. O zavrnitvi odpusta obveznosti je pravnomočno odločeno in vanjo v tej fazi postopka ni dovoljeno poseči.
  • 257.
    VSL Sodba I Cpg 777/2017
    12.12.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
    VSL00007232
    ZPP člen 347, 347/3, 347/4, 347/5. OZ člen 9, 472. SZ-1 člen 68, 71.
    pogodba o poslovnem sodelovanju - upravnik - razmerja med etažnimi lastniki in tretjimi osebami - pasivna legitimacija - izpolnitev pogodbene obveznosti - stroški ogrevanja - delitev stroškov - delilnik stroškov toplotne energije
    Upravnik se dobavitelju lahko zaveže kot plačnik blaga in storitev, ki so (sicer) namenjene etažnim lastnikom.

    Pogodba o dobavi in montaži radijskih delilnikov toplote je bila sklenjena v imenu in za račun etažnih lastnikov in bodo zato v končni posledici plačniki opravljenih storitev etažni lastniki. Ker pa je tožena stranka (kot upravnik) v razmerju do tožeče stranke (kot dobavitelja) prevzela obveznost, da bo zagotovila sredstva za poravnavo njenih računov, pa lahko plačilo v tem postopku vtoževane terjatve zahteva od nje.

    Z dobavo in vgradnjo delilnikov ter predložitvijo korekturnih faktorjev je tožeča strank omogočila delovanje sistema delilnikov, na podlagi katerega bi bilo mogoče obračunati stroške ogrevanja. Opustitev izvedbe testnih meritev in testnega obračuna tega ne spremeni.
  • 258.
    VSM Sodba I Cp 972/2017
    12.12.2017
    DEDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSM00054301
    URS člen 26.. OZ člen 131, 148, 352.. ZD člen 141, 222.. ZPP člen 72, 72/2, 337.
    odškodninska odgovornost države za delo državnih organov - pravnomočni sklep o dedovanju - dedovanje na podlagi zakona - naknadno najdena oporoka - razglasitev oporoke - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - obstoj protipravnosti - protipravnost ravnanja državnega organa - dediščinska tožba - zastaranje odškodninske terjatve
    Dokler posameznik ne izkoristi vseh pravnih možnosti, ki jih ima na voljo ter posledično zaradi njegovega lastnega ravnanja nastane škoda, se ne more uspešno sklicevati na odškodninsko odgovornost države za ravnanje njenega organa.
  • 259.
    VSL Sodba I Cp 1734/2017
    12.12.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - KOMUNALNA DEJAVNOST
    VSL00006190
    ZPP člen 139b, 139b/3, 337, 337/1, 339, 339/1, 453, 453/1, 458, 458/1.
    cena komunalnih storitev - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekluzija glede navajanja dejstev - nedopustne pritožbene novote - pravica do izjave - vročanje opomina - vročanje sodnih pisanj - seznanitev s pisanjem
    Ker je toženec lastnik nepremičnine na območju občine in povzročitelj komunalnih odpadkov, je zavezanec za plačilo stroškov odvoza komunalnih odpadkov, ki jih ima izvajalec gospodarske javne službe.
  • 260.
    VSL Sodba I Cpg 1064/2016
    12.12.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00007558
    ZDavP-2 člen 19, 19/2, 19/7. ZOdv člen 10, 10/1. ZPP člen 7, 7/1, 212, 214, 214/1, 214/2. OZ člen 92.
    posredovanje podatkov odvetniku - davčni obračun - razkritje finančnih podatkov - neprimeren dokaz - dokazna ocena - neprerekana dejstva - razpravno načelo - uveljavljanje ničnosti - višina terjatve - obrazloženost stroškovne odločitve
    Tožeča stranka je trdila le, da idejne zasnove ni naročila in da je tožena stranka ni izdelala, to pa so ugovori, ki so usmerjeni v izpodbijanje temelja, ne pa višine terjatve. Posledično je sodišče prve stopnje višino terjatve pravilno štelo za priznano/nesporno (drugi odstavek 214. člena ZPP). V takšnem primeru pa do dokaznega postopka niti ne pride, saj se priznanih dejstev ne dokazuje (prvi odstavek 214. člen ZPP).

    Izstavitev, prejem in (ne)knjiženje računa ni pogoj za obstoj obveznosti oziroma nastanek terjatve in/ali njeno veljavnost.

    Za dosego standarda obrazloženosti odmere stroškov po višini ni potrebno izčrpno pojasnjevanje odločitve o vsaki stroškovni postavki v obrazložitvi sodbe, temveč zadostuje, da je odmera na pregleden način, ki omogoča njen preizkus na pritožbeni stopnji, opravljena že na stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa.
  • <<
  • <
  • 13
  • od 23
  • >
  • >>