Mandatar pridobi pravico do plačila, če svojo storitveno obveznost pravilno izpolni. To je podano v primeru uspešne oprave posla, v primeru neuspešne oprave posla pa, če je pri opravljanju posla ravnal z ustrezno skrbnostjo in v skladu z naročiteljevimi interesi.
nesklepčen predlog za vrnitev v prejšnje stanje - nepravilna vročitev ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje - procesni rok - zamuda pri opravi procesnega dejanja - pravica do izjave
Ker pri nevročitvi oziroma nepravilni vročitvi ne more priti do zamude, saj gre za napako sodišča, je uveljavljeno stališče, da stranka nepravilnosti pri vročanju ne more uveljavljati kot podlage za vrnitev v prejšnje stanje, ampak je napačna vročitev lahko le pritožbeni, revizijski ali obnovitveni razlog.
spor glede obsega zapuščine - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dedičev na pravdo - oseba, katere pravica je manj verjetna
V primeru, ko sta nepremičnina in družba vpisani v zemljiško knjigo oziroma v sodni register družb, je po ustaljeni sodni praksi manj verjetna pravica tistega, ki zatrjuje drugačno stanje, kot ga izkazuje zemljiška knjiga oziroma sodni register družb.
Ne glede na to, da bo v pravdnem postopku dedinja nastopila kot tožena stranka, bo zaradi zakonske domneve, da je premoženje, ki ga zakonca z delom pridobita med trajanjem zakonske zveze njuno skupno premoženje, morala dokazovati, da gre za njeno posebno premoženje.
spor med dediči o veljavnosti oporoke - oporočno dedovanje - predmet oporoke - spor o velikosti deležev in predmetu delitve - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno - predhodno vprašanje
Iz pravnomočne sodne odločbe izhaja tako kaj bo predmet delitve kot tudi velikost solastnih deležev udeležencev tega postopka, zato pogojev za prekinitev nepravdnega postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja ni.
privatizacija - stanovanjska pravica - nakup stanovanja s strani imetnika stanovanjske pravice - pravica do odkupa stanovanja po SZ - pravica do uporabe stanovanja - izpraznitev stanovanja po SZ - stroški postopka
Glede na temeljno načelo privatizacije, ki izenačuje pravico do odkupa stanovanja za vse tiste občane, ki so bili na dan uveljavitve SZ imetniki stanovanje pravice, ter upoštevaje dejstvo, da je prvi toženec izbral opcijo odkupa stanovanja, pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča, da v konkretni zadevi, kljub temu da toženca nimata sklenjene najemne pogodbe in da za uporabo spornega stanovanja plačujeta uporabnino, ni mogoče govoriti o nezakoniti uporabi spornega stanovanja. Vse dokler tožnica prvemu tožencu ne bo omogočila odkupa stanovanja, ima slednji skupaj z drugo toženko pravico uporabljati sporno stanovanje.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - skrajšanje preizkusnega obdobja - stečajna masa
Na podlagi ugovora proti odpustu obveznosti zaradi skrajšanja preizkusnega obdobja je dopustno skrajšati tudi preizkusno obdobje, ki je bilo prej določeno v trajanju več kot dve leti, če so podane izjemne okoliščine. Izjemne okoliščine so določene v osmem odstavku 400. člena ZFPPIPP (stečajni dolžnik nima prejemkov ali so neznatni in ni izgledov, da bi bil v naslednjih dveh letih zmožen prejemati pomembno višje prejemke ali pridobiti premoženje večje vrednosti). Dolžnik pa takih izjemnih okoliščin ni zatrjeval, še več, v teku je postopek ugotavljanja skupnega premoženja, na podlagi katerega dolžnik utegne pridobiti solastni delež na nepremičnini, po GURS ocenjeni na 250.000,00 EUR.
stroški postopka o prekršku - nagrada zagovornika - obrazložena vloga
Tudi z vidika vsebine vloge z dne 26. 9. 2107, ki vsebuje obsežne in obrazložene opredelitve do dejanskih in pravnih vidikov nadaljnjega vodenja postopkov o prekršku ter do podanih predlogov in dokazov predlagatelja postopka, te vloge ni mogoče šteti le kot obrazložen dopis, temveč kot obrambno vlogo tj. drugo obrazloženo vlogo, za katero zagovorniku v skladu z drugo in tretjo alinejo 2. točke tar. št. 37 Odvetniške tarife pripada nagrada v priglašeni višini 300 točk.
cena komunalnih storitev - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekluzija glede navajanja dejstev - nedopustne pritožbene novote - pravica do izjave - vročanje opomina - vročanje sodnih pisanj - seznanitev s pisanjem
Ker je toženec lastnik nepremičnine na območju občine in povzročitelj komunalnih odpadkov, je zavezanec za plačilo stroškov odvoza komunalnih odpadkov, ki jih ima izvajalec gospodarske javne službe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00007371
ZPP člen 315, 315/1. OZ člen 6, 10, 131, 164, 164/1, 631.
neposredna zahteva podizvajalca do naročnika - bančna garancija - odškodninska odgovornost zaradi opustitve vnovčenja bančne garancije za plačilo podizvajalcu - pasivna legitimacija DARS - načelo prepovedi povzročanja škode - načelo vestnosti in poštenja - povrnitev premoženjske škode - zapadlost škode - javna naročila - vmesna sodba - izrek vmesne sodbe v odškodninskem sporu
Tožnici je nastala škoda s tem, da toženka ni unovčila bančne garancije. Vzpostavitev stanja pred škodnim ravnanjem (opustitvijo) toženke zato pomeni plačilo zneska, ki bi ga plačala banka na podlagi garancije. Če bi toženka unovčila garancijo, bi banka garant pridobila (na podlagi njunega pogodbenega razmerja) terjatev do S. d.d. v višini izplačanih zneskov in bi jo (lahko) uveljavljala v stečajnem postopku nad S. d.d. Odgovor na vprašanje, v kakšnem deležu bi bila banka poplačana, za odločitev v tej zadevi ne more biti pomemben. Odškodninska terjatev tožnice do toženke je osamosvojena in ni v konkurenci s stečajnim postopkom glavnega izvajalca
Tožeča stranka je trdila le, da idejne zasnove ni naročila in da je tožena stranka ni izdelala, to pa so ugovori, ki so usmerjeni v izpodbijanje temelja, ne pa višine terjatve. Posledično je sodišče prve stopnje višino terjatve pravilno štelo za priznano/nesporno (drugi odstavek 214. člena ZPP). V takšnem primeru pa do dokaznega postopka niti ne pride, saj se priznanih dejstev ne dokazuje (prvi odstavek 214. člen ZPP).
Izstavitev, prejem in (ne)knjiženje računa ni pogoj za obstoj obveznosti oziroma nastanek terjatve in/ali njeno veljavnost.
Za dosego standarda obrazloženosti odmere stroškov po višini ni potrebno izčrpno pojasnjevanje odločitve o vsaki stroškovni postavki v obrazložitvi sodbe, temveč zadostuje, da je odmera na pregleden način, ki omogoča njen preizkus na pritožbeni stopnji, opravljena že na stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3, 273, 273/1. ZPP člen 212, 316, 316/1.
regulacijska začasna odredba - pogoji za začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - pripoznava tožbenega zahtevka - trditveno in dokazno breme
Upoštevajoč navedeno in dejstvo, da je namen regulacijske začasne odredbe v tem, da do izdaje končne sodne odločbe začasno uredi razmerje med pravdnima strankama, se izdaja predmetne začasne odredbe izkaže kot nepotrebna, saj bo tožnik s svojim tožbenim zahtevkom na ugotovitev stvarne služnosti v celoti uspel, ker sta toženca tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo dejansko pripoznala (prvi odstavek 316. člena ZPP).
To posojilo je tako imenovano kapitalsko posojilo, ki ni prepovedano in ga je treba izpolniti tako, kot glasi (prvi odstavek 125. člena OZ). Tudi 498. člen ZGD-1 takega kapitalskega posojila ne prepoveduje, le ureja razmerje med družbo (posojilojemalko) in družbenikom (posojilodajalcem), če se nad družbo začne stečajni postopek. Zaradi stečaja se tudi ni spremenila pravna značilnost teh terjatev. Zakonska posledica stečaja je bila le ta, da v razmerju do stečajnega dolžnika terjatev dobila naravo podrejenih terjatev.
URS člen 26.. OZ člen 131, 148, 352.. ZD člen 141, 222.. ZPP člen 72, 72/2, 337.
odškodninska odgovornost države za delo državnih organov - pravnomočni sklep o dedovanju - dedovanje na podlagi zakona - naknadno najdena oporoka - razglasitev oporoke - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - obstoj protipravnosti - protipravnost ravnanja državnega organa - dediščinska tožba - zastaranje odškodninske terjatve
Dokler posameznik ne izkoristi vseh pravnih možnosti, ki jih ima na voljo ter posledično zaradi njegovega lastnega ravnanja nastane škoda, se ne more uspešno sklicevati na odškodninsko odgovornost države za ravnanje njenega organa.
ZKP člen 144. ZDU-1 člen 1, 14. KZ-1 člen 211, 211/1, 211/5.
goljufija - stroški prevoza na delo in z dela - status oškodovanca - Republika Slovenija - delodajalec - ministrstvo - pravna oseba - upravni organ
Sodišče prve stopnje je status oškodovanca v postopku skladno z določbo 144. člena ZKP pravilno priznalo Republiki Sloveniji kot delodajalcu obdolženca po pogodbi o zaposlitvi z dne 27. 3. 2012, saj so bile s storitvijo očitanega kaznivega dejanja prekršene njene premoženjske pravice. Pritožnik neutemeljeno trdi, da je oškodovano Ministrstvo ..., kjer je obdolženec opravljal delo, saj je ministrstvo kot upravni organ le del državne uprave (1. in 14. člen Zakona o državni upravi), pravna oseba, ki je bila z dejanjem oškodovana, pa je Republika Slovenija. Pri tem za presojo ni bistveno, da ministrstvu pripada določen delež proračunskega denarja, saj predstavlja razporeditev proračunskih sredstev po posameznih državnih organih zgolj notranjo (interno) alokacijo državnih sredstev v sicer enotnem državnem proračunu.
končanje postopka osebnega stečaja - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti
Višje sodišče ne more upoštevati pritožbenih navedb, s katerimi želi pritožnik v bistvu povedati, da naj se postopek odpusta obveznosti ponovno opravi in se mu obveznosti odpustijo, ker je bil predhodni postopek odpusta obveznosti končan zaradi napake, ki se mu je pripetila. O zavrnitvi odpusta obveznosti je pravnomočno odločeno in vanjo v tej fazi postopka ni dovoljeno poseči.
Četudi je tožnik kot pravni laik po lastnih navedbah zmotno domneval, da za plačevanje provizij obstaja njemu neznana podlaga, to še ne pomeni, da je provizije plačeval v zmoti. V konkretnem primeru pa tudi sicer ni mogoče govoriti o zmoti, saj je bilo tožniku pojasnjeno, zakaj plačuje provizijo, tudi sam pa je izpovedal, da je vedel, da jo plačuje.
ZNPPol člen 6, 52, 52/5. ZKP člen 149.a, 149.a/3, 285.e.
predlog za izločitev dokazov - prikriti policijski ukrepi - tajno opazovanje - pregled osebnega vozila - uradni zaznamek o zaznavi kaznivega dejanja
Policista dne 12. 8. 2016 nista uporabljala nobenih tehničnih naprav, celotno dogajanje, ki je kazalo na izvrševanje kaznivega dejanja, pa sta zaznala le z lastnim opazovanjem in vse to ustrezno dokumentirala - uradni zaznamek o zaznavi kaznivega dejanja z dne 12. 8. 2016. Vsled navedenega sodišče prve stopnje utemeljeno ni podvomilo v pravilnost delovanja obeh policistov in v zakonitost pridobljenih dokazov, pri čemer je za njuno delovanje zadostoval že sum, da bo izvršeno kaznivo dejanje, kar je nižja stopnja od utemeljenih razlogov za sum, da je določena oseba izvršila, izvršuje ali pripravlja oziroma organizira izvršitev katerega izmed kaznivih dejanj, za katera je mogoče odrediti tajno opazovanje kot prikriti ukrep, določen v 149.a členu ZKP.
ZPP člen 195, 196. OZ člen 131, 186, 186/1, 395, 395/2.
odškodninska tožba - navadni sosporniki - solidarna odgovornost dolžnikov - solidarna odgovornost tožencev - odgovornost več oseb za isto škodo - vzročna zveza - enotno sosporništvo
Solidarnost dolžnikov pomeni, da upnik lahko zahteva izpolnitev od kateregakoli od njih, ni pa nujno, da je njihova obveznost enaka. Izmed solidarnih dolžnikov lahko vsak dolguje z drugim rokom izpolnitve, z drugimi pogoji in sploh z različnimi odmiki. Trditev o solidarni odgovornosti torej ni v nobeni povezavi z vprašanjem, ali so toženci navadni ali enotni sosporniki, torej taki, da je za vse spor mogoče rešiti samo na enak način.
Očitek, da so toženci škodo povzročili skupaj, ni nobena ovira, da ne bi bila zgolj zoper enega solidarnega dolžnika izdana pravnomočna sodba (bistvo solidarne obveznosti je zgolj v tem, da gre za eno obveznost in da preneha s plačilom enega od solidarnih dolžnikov ali pa s plačilom delnih izpolnitev več solidarnih dolžnikov).
Pritožnik ne more uspeti z navedbo, da če bi šlo za navadno sosporništvo, bi moral tožnik plačati štiri takse. Sodna taksa se namreč plača od vrednosti spornega predmeta oziroma od vrednosti, določene po Zakonu o sodnih taksah, ne pa glede na število tožencev.
Sodišče prve stopnje je o načinu izvršitve denarne kazni odločilo v okviru določbe prvega odstavka 87. člena KZ-1, ki določa, da v primeru, če se denarna kazen na da prisilno izterjati, jo sodišče izvrši tako, da se za vsaka začeta dva dnevna zneska denarne kazni določi en dan zapora, pri čemer zapor ne sme biti daljši od šestih mesecev. Stranska denarna kazen je bila torej le prišteta k izrečeni enotni glavni kazni ter v ničemer spremenjena, pa zato v pritožbi izpostavljeno dejstvo, da pri tem v izreku tudi ni določen način njene izvršitve v primeru njene prisilne neizterljivosti, nima za posledico nezakonitost izreka napadene sodbe, v katerem je odločeno, da se denarna kazen izvrši tako, da se določi 100 dni zapora. Sodišče prve stopnje je odločilo le o načinu izvršitve denarne kazni, za katero je ugotovilo, da je bila izrečena s pravnomočno sodbo, da je obsojenka ni plačala in da se denarna kazen tudi ni dala prisilno izterjati.