CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00007572
ZFPPIPP člen 356, 356/3. ZGD-1 člen 328, 328/3. ZPP člen 154, 166, 166/1, 350, 350/1.
actio pro socio - stroški postopka - pritožba zoper odločitev o stroških - pritožba zoper sklep - omejenost pritožbenega preizkusa - vstop nove stranke v pravdo - sprememba predračuna stroškov stečajnega postopka
Kadar pa stranka s pritožbo izpodbija izrek o stroških, ne da bi izpodbijala tudi izrek o glavni stvari, je treba tako pritožbo po prvem odstavku 166. člena ZPP obravnavati kot pritožbo zoper sklep.
Glede na izrecno pritožbeno izpostavljeno omejitev pritožbe na V. točko izreka ne more biti sporno, kateri del sodbe izpodbija. Ker je o vstopu pritožnice kot tožeče stranke v pravdo odločilo prvostopenjsko sodišče v I. točki izreka, odločitev v njej pa je postala pravnomočna, s pritožbo zoper V. točko izreka in njenimi zgoraj povzetimi razlogi pritožnica ne more uspeti.
Pritožnica ne more uspeti s pritožbeno argumentacijo, da upravitelj ob začetku stečaja ni bil seznanjen s predmetno pravdo, zato le te tudi ni upošteval pri oblikovanju načrta in predračuna stroškov, zaradi česar ne obstoji nobena podlaga za obveznost iz stečajne mase zagotoviti sredstva za plačilo prisojenih stroškov. ZFPPIPP namreč v tretjem odstavku 356. člena omogoča spremembo predračuna stroškov stečajnega postopka, če se šele med stečajnim postopkom pokaže taka potreba. Iz spisovnega gradiva pa izhaja, da je bil upravitelj pritožnice s predmetno pravdo seznanjen že z dopisom sodišča z dne 23. 8. 2010 oz. najkasneje tedaj, ko se je na ta dopis odzval z vlogo z dne 3. 9. 2010. Sicer pa je izrecna materialnopravna podlaga za naložitev stroškov postopka družbi v korist katere je tožba vložena in ob predpostavki, da jih glede na izid pravde ne nosi nasprotna stranka, v tretjem odstavku 328. člena ZGD-1.
skupno premoženje bivših zakoncev - delitev skupnega premoženja bivših zakoncev - pravica do odkupa stanovanja
Imetništvo stanovanjske pravice enega od zakoncev ob uveljavitvi pravice do odkupa po 117. členu SZ iz leta 1991, če je bil ta opravljen v času trajanja zakonske zveze, ne pomeni, da bonitete oziroma ugodnosti ob nakupu stanovanja po navedenem zakonu predstavljajo posebno premoženje tega zakonca in njegov poseben vložek k pridobitvi stanovanja.
Ureditev premoženjskih razmerij med zakoncema je kogentne narave, zato zakonca ne moreta sporazumno vplivati na zakonsko določen premoženjski režim in odločati, kaj sodi v njuno skupno oziroma posebno premoženje in kakšni so deleži na skupnem premoženju. Zakonca imata le možnost, da kadarkoli v času trajanja zakonske zveze, sporazumno skupno premoženje razdelita. Takšen delilni sporazum pa mora biti sklenjen v predpisani obliki.
Določitev deležev v kupoprodajni pogodbi ne pomeni veljavnega delilnega sporazuma.
preživninska obveznost staršev - znižanje preživnine za otroka - bistveno spremenjene razmere - spremenjene potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca - spremenjene zmožnosti zavezanca
Pogoj za utemeljenost zahtevka za znižanje preživnine je porušeno vrednostno sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki: zmožnostmi obeh staršev in potrebami otroka. Šele poprejšnja ugotovitev obstoja bistveno spremenjenih razmer pogojuje vnovično ugotavljanje vseh pravnorelevantnih dejstev, od katerih je odvisna odločitev o preživninski obveznosti. Vsaka sprememba na strani preživninskega upravičenca ali zavezanca še ne opravičuje spremembe pravnomočno določene preživnine. Tak pristop bi namreč povzročil, da bi se o višini vsakokratne mesečne preživnine odločilo v kontinuiranih sodnih postopkih, kar bi vsebinsko izvotlilo pravnomočnost sodne odločbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00006432
OZ člen 179. ZOdv člen 17, 17/5. - tarifna številka 39, 39-2, 39-3.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - odločitev o pravdnih stroških - odvetniški stroški - zastopanje na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči - nagrada za sestavo vloge - nagrada za posvet s stranko
Ker gre pri tožnici za zastopanje v okviru brezplačne pravne pomoči, je sodišče prve stopnje na podlagi petega odstavka 17. člena ZOdvT pravilno priznalo nagrado po 2. in 3. točki tar. št. 39 OT v polovičnem znesku.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 25. OZ člen 82.
pristojnost slovenskega sodišča v sporu z mednarodnim elementom - civilnopravno razmerje z mednarodnim elementom - pravo EU - zavarovalna pogodba - sporazum o pristojnosti - kraj sklenitve pogodbe - razlaga določila pogodbe
Ker ima tožnica sedež v Republiki Hrvaški in gre za zavarovalni spor z mednarodnim elementom, se glede določitve pristojnosti slovenskega sodišča uporablja Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1215/2012 z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah.
Način reševanja sporov v mediacijskem postopku je bil določen zgolj kot možnost in ne kot obveznost, in sicer v primeru, če bi se stranki o tem sporazumeli.
izvršba na podlagi verodostojne listine - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - ugovor nevednosti - predložitev verodostojne listine
Ugovor, s katerim dolžnik izpodbija sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v celoti, je obrazložen, kadar dolžnik navede pravno pomembna dejstva, ki imajo za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična in zanje predloži dokaze (drugi odstavek 53. člena ZIZ in drugi odstavek 61. člena ZIZ, ter načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS, sprejeto na Občni seji dne 9. 12. 1999). Take trditve pa je dolžnica podala, saj je zatrjevala, da ji ni znano, kakšno terjatev ima upnik do nje.
Upniku v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni treba utemeljevati svoje terjatve, navede le dolžnikovo obveznost. Prav tako mu ni treba priložiti verodostojne listine, temveč jo mora le določno označiti in navesti datum zapadlosti na podlagi 41. člena ZIZ. Ob takšni vsebinski ureditvi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni izključeno, da dolžnik verodostojne listine ne pozna, ker je ni prejel in zaradi tega od njega ni mogoče zahtevati, da bi se do nje konkretno opredelil.
AO plus zavarovanje - zavarovalna pogodba - vzročna zveza - izguba zavarovalnih pravic - alkoholiziranost - pacta sunt servanda - splošni pogoji kot del zavarovalne pogodbe - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - avtomobilska odgovornost - prometna nezgoda - domneva o izmikanju preizkusu alkoholiziranosti
Vzrok za zdrs vozila v jarek so poleg zasneženega, ozkega, gladkega in vijugastega cestišča lahko tudi voznikove psihofizične sposobnosti, saj je splošno znano, da je zanesljivost in varnost vožnje odvisna od voznikovega psihofizičnega stanja, na katerega različne koncentracije alkohola različno vplivajo. Vzročna zveza med nastankom škodnega dogodka in uživanjem alkohola zato ni izključena.
izterjava nedenarne terjatve - obračun plače - dejanje, ki ga lahko opravi tudi kdo drug
V Sloveniji je uveljavljen sistem bruto dohodkov, kar pomeni, da je delavec upravičen do plače v bruto znesku (126. člen ZDR-1), le da delavec celotnega zneska ne prejme na svoj račun, ampak je predpisan način izvršitve navedene denarne obveznosti tako, da delodajalec takoj odtegne (zadrži) od bruto zneska del za plačilo javnih dajatev. Delavec prejme denarni znesek plače, ki je že zmanjšan za predpisane davke in prispevke (neto plačo). Delodajalec ima vlogo dolžnika iz delovnega razmerja, ki je hkrati tudi vloga plačnika javne dajatve (za delavca) na za posamezno javno dajatev posebej predviden račun. Šele s plačilom davkov in prispevkov (javnih dajatev) je v celoti izpolnjena celotna delovnopravna obveznost plačila plače delavcu.
Obračun ni samostojna nenadomestna nedenarna obveznost, torej takšna, ki jo lahko opravi le dolžnik. Ravnanja, ki jih ne more storiti nihče drug, so izjema od pravila, da so obveznosti nadomestne. Dejanski obračun plače, regresa in pripadajočih javnih dajatev lahko opravi kdorkoli, ki ima na voljo obračunsko orodje, ki upošteva predpisane zakonske elemente. Pri tem pa je bistveno, da je obračun nedeljivo povezan z denarno obveznostjo, saj pomeni nepogrešljiv del izpolnitvenega ravnanja plačila. V izvršilnem postopku je dopustno uveljaviti le končni pravni interes upnika, ki je v plačilu. Za ločeno izvršbo glede obračuna brez izvedbe plačila denarne obveznosti pa upnik nima pravnega interesa.
Naložitev in izterjava denarne kazni v skladu z določili 226. člena ZIZ kot prisile za izvedbo obračuna denarne obveznosti je prekomeren poseg v dolžnikovo pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave). Denarna kazen je dopustna le, če drug način izterjave ni mogoč. Za namen izterjave denarne obveznosti so predpisana sredstva prodaje in prenosa dolžnikovega premoženja (30. člena ZIZ), ki učinkovito omogočajo upniku, da pride do poplačila.
spor glede obsega zapuščine - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dedičev na pravdo - oseba, katere pravica je manj verjetna
V primeru, ko sta nepremičnina in družba vpisani v zemljiško knjigo oziroma v sodni register družb, je po ustaljeni sodni praksi manj verjetna pravica tistega, ki zatrjuje drugačno stanje, kot ga izkazuje zemljiška knjiga oziroma sodni register družb.
Ne glede na to, da bo v pravdnem postopku dedinja nastopila kot tožena stranka, bo zaradi zakonske domneve, da je premoženje, ki ga zakonca z delom pridobita med trajanjem zakonske zveze njuno skupno premoženje, morala dokazovati, da gre za njeno posebno premoženje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00006581
ZZZDR člen 51, 51/2, 213.
zastopanje mladoletnika - kolizijski skrbnik - navzkrižje interesov - navzkrižje koristi staršev in otrok - postavitev začasnega zastopnika
V konkretnem primeru je ugotovitev obsega skupnega premoženja prve tožnice in pokojnika ter njunih deležev na njem predhodno vprašanje za ugotovitev, kolikšen je obseg tistega dela premoženja, ki spada v zapuščino (torej višina zapustnikovega deleža na premoženju, ki sta ga zakonca na podlagi drugega odstavka 51. člena ZZZDR pridobila z delom v času trajanja zakonske zveze). Tu pa se pokaže navzkrižje koristi med tožnicami, saj bi druga in tretja tožnica lahko uveljavljali višji solastninski delež pokojnega očeta na skupnem premoženju pokojnika in prve tožnice.
Družba v primeru kršitev pravil o ohranjanju kapitala oziroma prepovedi vračila vložka nima korporacijsko pravnega zahtevka zoper tretjega, ki ni ne njen formalni, ne dejanski delničar. Ima pa družba v tem primeru zoper tretje osebe obligacijsko pravni vrnitveni zahtevek.
Pri presoji veljavnosti pravnega posla sklenjenega med delniško družbo (tožeča stranka) in tretjo osebo (prvo toženko), s katero je delniška družba dala zavarovanje za dolg njenega delničarja, je treba upoštevati, da je obseg zastopanja delniške družbe s strani njenega poslovodstva v pravnem prometu navzven neomejen. Za neveljavnost pravnega posla med delniško družbo in tretjo osebo je zato ključno, ali je tretja oseba (prvo toženka) vedela oziroma bi vsaj morala vedeti, da poslovodstvo deluje v nasprotju z notranjimi omejitvami pooblastil.
Dokler v bianco menici remitent/upnik ni naveden in prvi prenos (z indosamentom ali v primeru rekta klavzule s cesijo) ni opravljen, so dopustni tudi ugovori iz temeljnega posla.
sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - izdaja novega plačilnega naloga - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - začetek teka roka roka za plačilo sodne takse
Kdaj mora sodišče izdati nov plačilni nalog, je v ZST-1 taksativno določeno.
Tožeča stranka se ne more uspešno sklicevati na to, da je splošno znano dejstvo, da na nepremičnini ustanovljena služnost stanovanja znižuje vrednost nepremičnin ter da je prodaja takšne nepremičnine praktično nemogoča in da splošno znanih dejstev ni potrebno dokazovati. Tudi, če bi bila ta dejstva res splošno znana dejstva, pa to stranke ne odvezuje trditvenega bremena. Čeprav dejstev, ki so splošno znana, v skladu s 4. odstavkom 214. člena ZPP res ni potrebno dokazovati, kot navaja tožeča stranka, pa jih mora stranka kljub temu v skladu s 1. odstavkom 7. člena ZPP zatrjevati, saj mora v nasprotnem primeru sodišče šteti, da ne obstajajo2. Materialno pravo nastop pravnih posledic veže na obstoj določenih dejstev. Vsaka tožba in vsak zahtevek temelji na smiselni predpostavki, da obstajajo določena dejstva, na katera materialno pravo veže nastop takšne pravne posledice, kot jo uveljavlja s tožbenim zahtevkom. Navedba dejstev, ki tožbeni zahtevek utemeljujejo, je zato nujna za sklepčnost in posledično predpogoj, da je zahtevku, če se dejstva kasneje izkažejo za pravilna, mogoče ugoditi.
Odvečna dikcija ″ugotovi se″ v prvem delu tožbenega zahtevka, ki sicer predstavlja oblikovalni tožbeni zahtevek, narave tega dela tožbenega zahtevka ne spreminja, in je ni mogoče razumeti v smislu, da gre za ugotovitveni zahtevek,
Ta pravda je tekla le zaradi obstoja zapadle terjatve tožeče stranke do drugo toženca I. S. in zgolj zaradi realizacije poplačila terjatve tožeče stranke do tega dolžnika, izročilno pogodbo pa sta kot izročevalca sklenila s prvo toženko, kot prevzemnico premoženja, tako dolžnik, t.j. drugo toženec kot tudi M. S., ki sta bila solastnika nepremičnin, na katere se je nanašala izročilna pogodba, vsak do 1/2. Ker pa morebitna terjatev tožeče stranke do M. S. po zavrženju tožbe zoper njo in po končno oblikovanem zahtevku tožeče stranke, s to tožbo ni zajeta, bi moralo to pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka ustrezno upoštevati tudi sodišče prve stopnje, saj je tožbeni zahtevek tožeče stranke utemeljen le v delu, ki se nanaša na dolžnika I. S., To pa pomeni, da se lahko neučinkovanje izročilne pogodbe izreče le v delu, ki se nanaša na I. S. (drugo toženca) in le na njegov solastniški delež nepremičnin, ki so bile predmet te pogodbe.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - udarnina glave
Sodišče prve stopnje je na podlagi medicinske dokumentacije, izpovedi tožnice in izvedenskega mnenja v pravdi določenega izvedenca medicinske stroke dr. A. K. ugotovilo, da je tožnica v škodnem dogodku utrpela udarnino glave in udarnino desnega kolena, kar ni pritožbeno izpodbijano.
OZ člen 255, 259, 259/2. ZIZ člen 56, 56/1, 272, 278, 278/2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - obseg izvršbe in zavarovanja - actio pauliana - ugovor po izteku roka - prenehanje začasne odredbe - spremenjene okoliščine - poplačilo terjatve
Sklep o izdani začasni odredbi je treba obravnavati skupaj z upnikovim predlogom za izdajo začasne odredbe. Tako predlog kot sklep, ki mora nuditi obrazložitev in navedeno pravno podlago o tem, zakaj sodišče prve stopnje šteje, da so izpolnjeni pogoji za začasno odredbo, predstavljata skupaj celoto. Zavarovanja upnikove terjatve ni mogoče razširiti izven okvira, za katero je bilo dovoljeno zavarovanje.
Zahtevek na izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj predstavlja upnikovo nedenarno terjatev, da določeno pravno dejanje v razmerju do upnika nima nobenega učinka in je zato tožena stranka (dolžnik) zaradi poplačila upnikove denarne terjatve dolžna dopustiti izvršbo na določeno nepremičnino. Zaradi sklenjenih darilnih pogodb se upnik želi zavarovati na način, da bo prišel do poplačila svoje denarne terjatve, ki izvira iz izvršilnega naslova.
S popolnim poplačilom upnikove denarne terjatve iz naslova izdane začasne odredbe upnik ne izpolnjuje več pogojev za zavarovanje.
OZ člen 270. ZPP člen 165, 165/2, 214, 214/2, 355.
sklepčnost tožbe - delna izpolnitev obveznosti - pavšalno prerekanje - domneva resničnosti - sprememba prvostopne sodbe na drugi stopnji - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da tožena stranka tožbenemu zahtevku zaradi pomanjkljive trditvene podlage tožeče stranke o vrsti storitve in času opravljene storitve, ni mogla konkretizirano nasprotovati. Ker je tožena stranka še spornemu delu zahtevku nasprotovala zgolj pavšalno, se dejstva, da je tožeča stranka za toženo stranko opravila storitev in ji zato izstavila račun, štejejo za priznana. Ob vpogledu v račun, iz katerega izhaja, da je bila vrsta storitve montaža, in datum opravljene storitve, je sodišče prve stopnje zmotno kot odločilno za zavrnitev tožbenega zahtevka upoštevalo, da tožeča stranka ni podala še izrecnih trditev o vrsti in času opravljene storitve.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00007555
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 358, 358/1, 358/1-1, 359, 372, 372/1, 372/1-1.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - kršitev kazenskega zakona - dejanje ni kaznivo dejanje - zakonski znaki kaznivega dejanja - preslepitev - civilnopravno razmerje - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskega znaka - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - oprostilna kazenska sodba
V izreku napadene sodbe opisano dejanje, ob odsotnosti konkretizacije zakonskega znaka preslepitve, in okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati na obstoj preslepitvenega namena, predstavlja le elemente civilnopravnega razmerja, ne pa kaznivega dejanja poslovne goljufije. S sodbo sodišča prve stopnje je bil zato prekršen zakon v vprašanju, ali je dejanje, zaradi katerega se obdolženec preganja, kaznivo dejanje (1. točka 372. člena ZKP).
odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - prevzemanje nesorazmernih obveznosti
Pritožnik izhaja iz zmotnega stališča, da je za presojo utemeljenosti ugovornega razloga v danem primeru odločilno le, kakšna je bila višina zavarovanja kredita. Pri presoji, ali je dolžnik prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, je namreč potrebno upoštevati tudi ostale obveznosti, ki jih je dolžnik imel ob najetju kredita in presojati, ali je z dohodki, ki jih je prejemal ob sklenitvi kreditne pogodbe, bil sposoben poravnavati te obveznosti in obveznosti iz kredita. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je imel dolžnik še vrsto drugih obveznosti, ki jih očitno bi bil sposoben poravnati.
dedovanje zaščitenih kmetij - določitev dediča zaščitene kmetije - uporaba kriterijev - usposobljenost za kmetijsko dejavnost
Sodedič, ki ima status kmeta in se že vrsto let ukvarja s kmetijsko dejavnostjo kot edinim poklicem, je bolje usposobljen za delo na kmetiji kot pritožnica, ki je sicer vse življenje živela na kmetiji, vendar pa to ni bila njena osrednja dejavnost, s katero se je v življenju ukvarjala.
Namen zakonskih omejitev pri dedovanju je v preprečitvi drobitve zaščitenih kmetij, omogočanju njihovega prevzema pod pogoji, ki dediča preveč ne obremenjujejo, in v ustvarjanju možnosti za ohranitev in krepitev gospodarske, socialne in ekološke funkcije zaščitenih kmetij.
nesklepčen predlog za vrnitev v prejšnje stanje - nepravilna vročitev ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje - procesni rok - zamuda pri opravi procesnega dejanja - pravica do izjave
Ker pri nevročitvi oziroma nepravilni vročitvi ne more priti do zamude, saj gre za napako sodišča, je uveljavljeno stališče, da stranka nepravilnosti pri vročanju ne more uveljavljati kot podlage za vrnitev v prejšnje stanje, ampak je napačna vročitev lahko le pritožbeni, revizijski ali obnovitveni razlog.