plačilo uporabnine - varstvo solastninske pravice - dogovor o uporabi nepremičnine - skrb za varstvo in vzgojo - protipravno vznemirjanje - dokazovanje - dejanje ni dokazano - privolitev v prikrajšanje
Dokler tožnik (pravno učinkovito) ne prekliče dovoljenja za uporabo stanovanja otrokom, ne more zahtevati plačila nadomestila za uporabo stanovanja s strani toženke. Dotlej je namreč treba šteti, da je v morebitno prikrajšanje privolil. Pravilen je zato zaključek sodbe, da ima toženka podlago za uporabo stanovanja v dogovoru pravdnih strank o skrbi za varstvo in vzgojo skupnih otrok in ohranitvi dotedanjega prebivališča otrok.
Tožnik ni dokazal, da ga toženka dejansko ovira oziroma onemogoča pri dostopu in uporabi stanovanja, v katerem biva.
osebni stečaj - preizkus terjatev, če ni stečajne mase - poznejši preizkus terjatev
Sodišče prve stopnje je o predlogu upravitelja, da se preizkus terjatev ne opravi, odločilo po prejemu in objavi otvoritvenega poročila. Relevantna dejstva, ki jih je navedlo v razlogih sklepa, izhajajo iz otvoritvenega poročila in iz upraviteljevega predloga. Sodišče prve stopnje ob izdaji izpodbijanega sklepa glede na podatke spisa ni imelo razloga za dvom v upraviteljeve ugotovitve, da dolžnik nima premoženja. S tem pa se izkaže, da ni neutemeljen očitek sodišču prve stopnje, da na podlagi podatkov v spisu ni popolno ugotovilo dejanskega stanja. V kolikor pa bo prišlo v stečajno maso kakšno premoženje in se bodo izpolnili tudi pogoji za razdelitev (ali prenos premoženja na upnika), bo sodišče moralo spremeniti sklep, da se preizkus terjatev ne opravi, in upravitelja pozvati k predložitvi osnovnega seznama preizkušenih terjatev.
ZD člen 8, 84, 84/1, 134, 222, 222/1. ZOR člen 107. Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1973) člen 11, 11/1, 21, 21/1.
pozneje najdena oporoka - dedovanje na podlagi oporoke - dedovanje kmetij - zaščitena kmetija - prehod premoženja na dediče - dediščinska tožba - svoboda testiranja - oporočno razpolaganje - omejitev razpolaganja - kogentni pravni predpis - presoja veljavnosti oporoke - sprememba statusa kmetije
Oporoka je pravni posel za primer smrti, katerega pravni učinek nastopi šele z zapustnikovo smrtjo. Sklop dejstev, zaradi katerih se spreminjajo, prenehajo ali prenašajo pravice, je izpolnjen šele z zapustnikovo smrtjo. Z zapustnikovo smrtjo premoženje preide na dediče. Iz teh razlogov je vsebinsko presojo ne/veljavnosti oporoke zaradi nasprotovanja kogentnim predpisom o dedovanju kmetij nujno izvesti na dan zapustnikove smrti ter na dan izdaje sklepa o dedovanju in ne na dan sestave oporoke.
Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku pravilno ugotovilo, da pogodba z dne 1. 1. 2012 ni veljavna. Tožbeni zahtevek za odpoved te najemne pogodbe je zato utemeljeno zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00007731
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 399, 399/1, 399/3, 399/4, 399/4-3, 406, 406/1, 406/1-1, 406/2. OZ člen 9, 9/1, 9/2, 1012. ZPP člen 285.
postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - zakonska domneva - zloraba pravice do odpusta obveznosti - vestnost in poštenost - nesorazmernost prevzetih obveznosti - osebno poroštvo - materialno procesno vodstvo
Zakon nikjer ne določa, da je treba ugotavljati dolžnikovo nepoštenost ali nevestnost. Dolžnikova poštenost in vestnost pri vložitvi predloga za začetek postopka odpusta obveznosti se preizkuša le skozi pogoje, ki morajo biti podani ob začetku postopka odpusta obveznosti. Če pogoji niso podani, sodišče predlog zavrne, ne da bi pri tem razpravljalo o nepoštenosti in nevestnosti dolžnika pri vložitvi predloga. Če pa so pogoji za začetek postopka odpusta obveznosti, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti podani, se dolžnikova poštenost in vestnost za vložitev predloga za odpust obveznosti domneva.
Pritožnik vztraja pri trditvah, da je ob reprogramih posojil izdajal tudi osebna poroštva, ker je bila to dodatna zahteva upnice. Če je osebno poroštvo dolžnik upnici na njeno zahtevo dal, pomeni, da se ji je dolg zavezal plačati. Da pa ob zatrjevanem finančnem stanju družb kreditojemalk in svojem lastnem premoženjskem stanju to ni bilo lahkomiselno, pritožnik tudi pritožbenega sodišča ni uspel prepričati. Na nepoznavanje prava se dolžnik neutemeljeno sklicuje, saj bi kot zakoniti zastopnik gospodarske družbe moral vedeti, kaj pomeni podpis poroštva in menic.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00007572
ZFPPIPP člen 356, 356/3. ZGD-1 člen 328, 328/3. ZPP člen 154, 166, 166/1, 350, 350/1.
actio pro socio - stroški postopka - pritožba zoper odločitev o stroških - pritožba zoper sklep - omejenost pritožbenega preizkusa - vstop nove stranke v pravdo - sprememba predračuna stroškov stečajnega postopka
Kadar pa stranka s pritožbo izpodbija izrek o stroških, ne da bi izpodbijala tudi izrek o glavni stvari, je treba tako pritožbo po prvem odstavku 166. člena ZPP obravnavati kot pritožbo zoper sklep.
Glede na izrecno pritožbeno izpostavljeno omejitev pritožbe na V. točko izreka ne more biti sporno, kateri del sodbe izpodbija. Ker je o vstopu pritožnice kot tožeče stranke v pravdo odločilo prvostopenjsko sodišče v I. točki izreka, odločitev v njej pa je postala pravnomočna, s pritožbo zoper V. točko izreka in njenimi zgoraj povzetimi razlogi pritožnica ne more uspeti.
Pritožnica ne more uspeti s pritožbeno argumentacijo, da upravitelj ob začetku stečaja ni bil seznanjen s predmetno pravdo, zato le te tudi ni upošteval pri oblikovanju načrta in predračuna stroškov, zaradi česar ne obstoji nobena podlaga za obveznost iz stečajne mase zagotoviti sredstva za plačilo prisojenih stroškov. ZFPPIPP namreč v tretjem odstavku 356. člena omogoča spremembo predračuna stroškov stečajnega postopka, če se šele med stečajnim postopkom pokaže taka potreba. Iz spisovnega gradiva pa izhaja, da je bil upravitelj pritožnice s predmetno pravdo seznanjen že z dopisom sodišča z dne 23. 8. 2010 oz. najkasneje tedaj, ko se je na ta dopis odzval z vlogo z dne 3. 9. 2010. Sicer pa je izrecna materialnopravna podlaga za naložitev stroškov postopka družbi v korist katere je tožba vložena in ob predpostavki, da jih glede na izid pravde ne nosi nasprotna stranka, v tretjem odstavku 328. člena ZGD-1.
OZ člen 171, 179. ZPP člen 14, 185, 286a. ZBPP člen 46.
vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - denarna odškodnina zaradi okrnitve osebnostne pravice - razmejitev nepremoženjske škode po posameznih postavkah - ogrožena osebna varnost - človekovo dostojanstvo - telesna in duševna celovitost - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - odškodnina za strah - odškodnina za telesne bolečine - osebnostne lastnosti oškodovanca kot pravno relevanten vzrok - teorija jajčne lupine - preprečitev hujših škodljivih posledic - novo izvedensko mnenje - sprememba tožbe brez soglasja toženca - brezplačna pravna pomoč
V primeru posega v osebnostno pravico sodišče praviloma prisodi enotno odškodnino, ki zajema vse posledice, vezane na oškodovančevo osebnost, v posebnih primerih pa se lahko ločeno prisodi še odškodnina za posamezno obliko škode, npr. za strah, ali zmanjšanje življenjskih aktivnosti.
Duševnih bolečin zaradi škodnega dogodka ni mogoče povsem razmejiti na duševne bolečine, ki jih tožnica utrpi zaradi posega v osebnostno pravico, in tiste, ki jih trpi zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Gre le za vprašanje, ali so te tolikšne, da preidejo v drugo/posebno obliko škode in je njen obseg tak, da opravičuje ločeno odmero odškodnine iz tega naslova.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00007555
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 358, 358/1, 358/1-1, 359, 372, 372/1, 372/1-1.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - kršitev kazenskega zakona - dejanje ni kaznivo dejanje - zakonski znaki kaznivega dejanja - preslepitev - civilnopravno razmerje - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskega znaka - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - oprostilna kazenska sodba
V izreku napadene sodbe opisano dejanje, ob odsotnosti konkretizacije zakonskega znaka preslepitve, in okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati na obstoj preslepitvenega namena, predstavlja le elemente civilnopravnega razmerja, ne pa kaznivega dejanja poslovne goljufije. S sodbo sodišča prve stopnje je bil zato prekršen zakon v vprašanju, ali je dejanje, zaradi katerega se obdolženec preganja, kaznivo dejanje (1. točka 372. člena ZKP).
solastnina - nerazdeljena solastnina - dogovor o uporabi solastne stvari - pravica souporabe - samostojna stvar - skupni prostor - zahtevek za izročitev nepremičnine - zahtevek na izročitev v posest - nesklepčen tožbeni zahtevek
Čeprav je sodišče prve stopnje ugotovilo, da toženka nima pravnega naslova za uporabo celotne kleti, ki pripada skupno stanovanjema obeh pravdnih strank, tožnica kot solastnica ne more zahtevati izročitve dela skupne kleti v izključno uporabo, temveč bi lahko zahtevala zgolj izročitev solastne kleti v souporabo. Stvar v solastnini namreč ni razdeljena, razdeljena je le lastninska pravica (65. člen SPZ). Vsak od solastnikov je upravičen do uporabe in posesti celotne stvari v sorazmerju s svojim deležem. Dokler med solastniki ni sporazuma o uporabi solastne stvari, posamezni solastnik ne more zahtevati posesti točno določenega obsega nepremičnine. Tak tožbeni zahtevek ni sklepčen.
SPZ člen 44, 44/1, 99, 212, 217, 217/2, 217/3. ZGO-1 člen 2, 21, 22, 23.
stvarna služnost - priposestvovalna doba - prekarij - redno izvrševanje služnosti - pridobitev služnosti na javnem dobru - občasna vožnja - priposestvovanje stvarne služnosti - status grajenega javnega dobra - vznemirjanje služnostne pravice - nejasni razlogi - nasprotje o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje bi se moralo opredeliti do poglavitnega ugovora prve toženke, da služeči zemljišči predstavljata javni površini, namenjeni splošni uporabi za potrebe mestne tržnice, stojnic in parkiranja za vse občane, stranke tržnice in za potrebe poslovnih prostorov.
Lahko se priposestvujejo tudi občasne vožnje, vendar le, če se redno izvršujejo, npr. za točno določen namen ali ob relativno točno določenem času.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00007030
OZ člen 39, 40, 190, 540. ZPP člen 2, 310, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 356. ZZZDR člen 84.
razpad zunajzakonske skupnosti - tožba na vrnitev darila - nesklepčnost tožbenega zahtevka - obogatitveni zahtevek obligacijskopravne narave - pogoji za preklic darila - neupravičena obogatitev - obogatitev in prikrajšanje - nagib pri darilni pogodbi - obseg vrnitve - pogoji za vrnitveni zahtevek - dobra vera obdarjenca - trditveno in dokazno breme
Utemeljeni so pritožbeni očitki, da sodišče prve stopnje tudi v ponovljenem sojenju ni odpravilo posameznih kršitev, na katere je bilo s strani pritožbenega sodišča že opozorjeno. Tudi tokrat je tožbeni zahtevek zavrnilo zaradi nesklepčnosti, pri čemer je zmotno štelo, da iz tožnikovih trditev ne izhaja prikrajšanje tožnika na eni strani in obogatitev toženke na drugi strani. Ob tem je spregledalo, da je toženka tista, ki se zoper kondikcijski zahtevek lahko brani bodisi z ugovorom odpada obogatitve (tj. če je bil predmet obogatitev na primer uničen, ukraden, porabljen ali podarjen) bodisi zahteva povrnitev določenih stroškov in tako zniža obogatitveni zahtevek. Trditveno in dokazno breme je v tem obsegu na njeni strani.
Sodišče je pravilno izhajalo iz pravil vračanja, po katerih je primarni način vračanja naturalna restitucija (vrnitev prejete stvari), šele nato pa denarna restitucija (vrnitev vrednosti dosežene koristi).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSL00006868
ZPP člen 1, 13, 182. ZEN člen 8, 9, 47.
sodna ali upravna pristojnost - ni upravni postopek - ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - varstvo lastninske pravice - vezanost na pravnomočno upravno odločbo - razsojena stvar (res iudicata) - eventualna kumulacija (primarni zahtevek in podredni zahtevek) - objektivna identiteta - evidentiranje nepremičnin - potek meje po podatkih zemljiškega katastra - geodetska napaka
Določbe Zakona o evidentiranju nepremičnin ne posegajo v določbe ZPP, v skladu s katerim je sodišče, ki odloča v pravdnem postopku, pristojno za odločanje v sporu o obstoju lastninske pravice določene osebe na določenem delu zemeljske površine. Pristojnosti upravnih organov v geodetskem postopku in sodišča se sicer nanašajo na iste dele zemeljske površine, vendar so po Zakonu o evidentiranju nepremičnin ločene. Praviloma gre za položaj, ko se odločanje v vsakem postopku nanaša na vprašanja iz pristojnosti vsakega od organov in je vsak organ pri odločanju samostojen. Le v primeru, ko je odločitev o nekem vprašanju v pristojnosti upravnega organa in je upravni organ o tem pravnomočno odločil, pa je sodišče na tako odločitev vezano.
Tožnik je podredni zahtevek oblikoval kot ugotovitev, dejansko pa s podrednim zahtevkom zasleduje isto posledico kot s primarnim - ponovno zahteva ugotovitev, da je lastnik spornega zemljišča. V takem primeru je kumulacija zahtevkov le navidezna. Sodna praksa je že zavzela stališče, da je take zahtevke treba obravnavati kot en zahtevek.
odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov - neizvrševanje sklepa o izvršbi s strani dolžnikovega delodajalca - vsebina predloga po 134. členu ziz - opredelitev obveznosti - trditveno in dokazno breme - višina obveznosti
Glede vsebine predloga po 134. členu ZIZ ni enotne sodne prakse. Vendar tudi del sodne prakse, ki zavzema stališče, da zgolj navedba zneska terjatve v predlogu ne zadostuje, ne zahteva, da bi moral upnik v predlogu navesti, koliko znaša vsak posamezni neodtegnjen znesek in kdaj ga dolžnik ni odtegnil in tudi ne izključuje, da je znesek, ki bi ga moral odtegniti in izplačati delodajalec enak obveznosti delavca, če obstajajo okoliščine, ki to utemeljujejo.
Sodišče prve stopnje je glede na višino terjatve upnika, čas, ki je potekel od pravnomočnosti sklepa o nadaljevanju izvršbe na plačo in neaktivnost dolžnika pravilno zaključilo, da so podane okoliščine, na podlagi katerih se je trditveno in dokazno breme o pravilnosti izvrševanja sklepa o nadaljevanju izvršbe na plačo, prevalilo na dolžnika, delavčevega delodajalca. Pri tem ne gre za nesorazmerno breme, saj je delodajalec tisti, ki razpolaga z vsemi podatki, potrebnimi za ugotavljanje pravilnosti izvrševanja sklepa o izvršbi na delavčevo plačo.
Dolžnik odgovarja zgolj za zneske, ki jih ni odtegnil do vložitve predloga po 134. členu ZIZ, njegova obveznost zato ne more biti višja od stanja delavčeve terjatve na dan vložitve predloga po 134. členu ZIZ.
SPZ člen 77, 77/4. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14.
predlog za sodno ureditev meje - kriteriji za ureditev sporne meje - dokazi in dokazovanje - dejansko stanje - dokazna ocena - izostala dokazna ocena izpovedi priče - pomanjkljivi razlogi - ocena verodostojnosti priče
Sodišče prve stopnje ni ocenilo izpovedb navedenih prič s stališča njihove verodostojnosti. V skladu z 8. členom ZPP bi moralo navedene izpovedi presoditi same zase in v povezavi z ostalimi izvedenimi dokazi, to je izpovedbami drugih zaslišanih prič in udeležencev. Navesti bi torej moralo, ali jim verjame in zakaj jim verjame, oziroma zakaj ne. V obrazložitvi sklepa ni niti povzetka, kaj iz izpovedbe zaslišanih prič sledi. Ob takšni presoji bi lahko ugotovilo, da so izpovedbe v pomembnih delih v nasprotju z odločitvijo sodišča.
OZ člen 174, 174/1, 179, 179/1, 921, 943, 943/1. ZZVZZ člen 13, 40.
prometna nesreča - nepričakovanost in neizogibnost dogodka - soprispevek voznika - zavarovalna pogodba - obvezno in prostovoljno zavarovanje - AO plus zavarovanje - soprispevek - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - Fischerjeva razvrstitev - premoženjska in nepremoženjska škoda - znan obseg nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi skaženosti - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - odškodnina za prestane telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - tuja pomoč v času zdravljenja - pomoč družinskih članov - stroški prevoza - kilometrina - zamuda zavarovalnice
Stroškom, ki so oškodovancu nastali v zvezi s prometno nezgodo in jih je tožena stranka dolžna kriti na podlagi zavarovalne pogodbe (premoženjska škoda), se zavarovalnica ne more izogniti s sklicevanjem na določbe 13. in 40. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki urejajo povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenih storitev v okviru obveznega zavarovanja.
Urna postavka za tujo pomoč, kot pomoč svojcev v pri opravljanju fizioloških potreb, tuširanju oziroma kopanju, pri oskrbovanju in pripravi hrane itd., je po novejši sodni praksi od 4,00 do 6,00 EUR.
Tožnik je upravičen do povrnitve stroškov prevoza v višini 0,37 EUR/km.
odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - prevzemanje nesorazmernih obveznosti
Pritožnik izhaja iz zmotnega stališča, da je za presojo utemeljenosti ugovornega razloga v danem primeru odločilno le, kakšna je bila višina zavarovanja kredita. Pri presoji, ali je dolžnik prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, je namreč potrebno upoštevati tudi ostale obveznosti, ki jih je dolžnik imel ob najetju kredita in presojati, ali je z dohodki, ki jih je prejemal ob sklenitvi kreditne pogodbe, bil sposoben poravnavati te obveznosti in obveznosti iz kredita. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je imel dolžnik še vrsto drugih obveznosti, ki jih očitno bi bil sposoben poravnati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00006784
ZPP člen 15, 116, 116/1, 117, 117/2, 339, 339/2, 339/2-8. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 8, 8/1, 8/3, 19, 19/4. ZIZ člen 36.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - izvršba na podlagi verodostojne listine - pravočasnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok za zamudo - zamuda roka za ugovor zoper sklep o izvršbi - vročanje sodnih pisanj v tujini - tuja pravna oseba kot dolžnik - seznanitev s pisanjem - pisanje v tujem jeziku - prevod listine - nepoznavanje tujega jezika - nepoznavanje prava - naknadna zavrnitev sprejema sodnega pisanja - primeren čas za pripravo obrambe - opredelitev do strankinih navedb - kršitev pravice do izjave - sodna praksa
Če naslovnik, ki je bil pravilno poučen o pravici do zavrnitve sodnega pisanja, te svoje pravice ne izkoristi, zaradi istih razlogov, kot bi mu omogočali zavrnitev sodnega pisanja (nepoznavanje jezika sodnega pisanja ter posledično nepoznavanje tujega prava in postopka), ne more biti upravičen do vrnitve v prejšnje stanje po četrtem odstavku 19. člena Uredbe št. 1393/2007 o vročanju pisanj.
Postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine sam po sebi dolžniku ne otežuje oziroma ne onemogoča dovolj zgodnje seznanitve s sodnim pisanjem (s sklepom o izvršbi), da bi si lahko pripravil obrambo (vložil ugovor).
zapuščinski postopek - pritožbene novote - nedovoljene pritožbene novote
Ker je pritožnica imela vse možnosti, da bi že na zapuščinski obravnavi navedla, da so premičnine predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ne more tega uveljavljati šele v pritožbi. Gre torej za nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).
nepopolna tožba - poziv na popravo tožbe - zavrženje tožbe - načelo pomoči prava neuki stranki
Ker tožeča stranka kljub temu, da jo je sodišče prve stopnje pozvalo na popravo tožbe in jo opozorilo na posledice, do katerih bo prišlo, če tega ne bo storila, ter jo tudi napotilo na brezplačno pravno pomoč, tožbe ni ustrezno dopolnila, je izpodbijana odločitev o zavrženju tožbe pravilna.