ZDR-1 člen 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 109, 109/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo pred odpovedjo - rok za podajo odpovedi - mobing
Tudi rok za podajo opozorila v smislu prvega odstavka 85. člena ZDR-1 (enako kot npr. roki za podajo odpovedi, ki so določeni v tretjem odstavku 89. člena ZDR-1 za redno odpoved, v drugem odstavku 109. člena ZDR-1 pa za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi) lahko začne teči šele tedaj, ko je kršitev ugotovljena, ne pa že ob prvi seznanitvi pristojne osebe o sumu kršitve, ki ga je potrebno še ustrezno preveriti.
Po pravilni presoji sodišča prve stopnje je tožnici dokazana tudi očitana kršitev, ki je bila razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, to je, da delavki spornega dne ni zagotovila enake obravnave glede na njeno vero in narodnost, s tem, da jo je kljub obljubi, da bo na praznik Bajram lahko prosta, tisti dan razporedila na delo, čeprav je delovni proces omogočal, da se na delo razporedi delavka, ki tega praznika ne praznuje.
Ob tako ugotovljenem zdravstvenem stanju se pritožbeno sodišče pridružuje mnenju sodišča prve stopnje, da je pri tožnici še nadalje podana III. kategorija invalidnosti s pravico do premestitve, in da pri tožnici delovna zmožnost za svoj poklic ni zmanjšana za 50 % ali več.
vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL - postopek vzpostavitve etažne lastnine - postopek za določitev pripadajočega zemljišča - odločba o vzpostavitvi etažne lastnine - nedokončana etažna lastnina - dejanska etažna lastnina - pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - definicija pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - skupni del stavbe - uveljavljanje zahtevkov po vzpostavitvi etažne lastnine
V konkretnem primeru ni sporno, da stavba stoji na vseh treh parcelah, kakor tudi ne, da so v zemljiški knjigi vse že vpisane kot splošni skupni del stavbe. V skladu s povedanim je sodišče prve stopnje povsem pravilno in zakonito vse tri določilo kot pripadajoče zemljišče. Ni bilo namreč ugotovljeno, da bi na parcelah stalo več stavb niti, da bi med udeleženci postopka obstajal spor o obsegu pripadajočega zemljišča.
OZ člen 171, 179. ZPP člen 14, 185, 286a. ZBPP člen 46.
vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - denarna odškodnina zaradi okrnitve osebnostne pravice - razmejitev nepremoženjske škode po posameznih postavkah - ogrožena osebna varnost - človekovo dostojanstvo - telesna in duševna celovitost - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - odškodnina za strah - odškodnina za telesne bolečine - osebnostne lastnosti oškodovanca kot pravno relevanten vzrok - teorija jajčne lupine - preprečitev hujših škodljivih posledic - novo izvedensko mnenje - sprememba tožbe brez soglasja toženca - brezplačna pravna pomoč
V primeru posega v osebnostno pravico sodišče praviloma prisodi enotno odškodnino, ki zajema vse posledice, vezane na oškodovančevo osebnost, v posebnih primerih pa se lahko ločeno prisodi še odškodnina za posamezno obliko škode, npr. za strah, ali zmanjšanje življenjskih aktivnosti.
Duševnih bolečin zaradi škodnega dogodka ni mogoče povsem razmejiti na duševne bolečine, ki jih tožnica utrpi zaradi posega v osebnostno pravico, in tiste, ki jih trpi zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Gre le za vprašanje, ali so te tolikšne, da preidejo v drugo/posebno obliko škode in je njen obseg tak, da opravičuje ločeno odmero odškodnine iz tega naslova.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00007731
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 399, 399/1, 399/3, 399/4, 399/4-3, 406, 406/1, 406/1-1, 406/2. OZ člen 9, 9/1, 9/2, 1012. ZPP člen 285.
postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - zakonska domneva - zloraba pravice do odpusta obveznosti - vestnost in poštenost - nesorazmernost prevzetih obveznosti - osebno poroštvo - materialno procesno vodstvo
Zakon nikjer ne določa, da je treba ugotavljati dolžnikovo nepoštenost ali nevestnost. Dolžnikova poštenost in vestnost pri vložitvi predloga za začetek postopka odpusta obveznosti se preizkuša le skozi pogoje, ki morajo biti podani ob začetku postopka odpusta obveznosti. Če pogoji niso podani, sodišče predlog zavrne, ne da bi pri tem razpravljalo o nepoštenosti in nevestnosti dolžnika pri vložitvi predloga. Če pa so pogoji za začetek postopka odpusta obveznosti, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti podani, se dolžnikova poštenost in vestnost za vložitev predloga za odpust obveznosti domneva.
Pritožnik vztraja pri trditvah, da je ob reprogramih posojil izdajal tudi osebna poroštva, ker je bila to dodatna zahteva upnice. Če je osebno poroštvo dolžnik upnici na njeno zahtevo dal, pomeni, da se ji je dolg zavezal plačati. Da pa ob zatrjevanem finančnem stanju družb kreditojemalk in svojem lastnem premoženjskem stanju to ni bilo lahkomiselno, pritožnik tudi pritožbenega sodišča ni uspel prepričati. Na nepoznavanje prava se dolžnik neutemeljeno sklicuje, saj bi kot zakoniti zastopnik gospodarske družbe moral vedeti, kaj pomeni podpis poroštva in menic.
odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - prevzemanje nesorazmernih obveznosti
Pritožnik izhaja iz zmotnega stališča, da je za presojo utemeljenosti ugovornega razloga v danem primeru odločilno le, kakšna je bila višina zavarovanja kredita. Pri presoji, ali je dolžnik prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, je namreč potrebno upoštevati tudi ostale obveznosti, ki jih je dolžnik imel ob najetju kredita in presojati, ali je z dohodki, ki jih je prejemal ob sklenitvi kreditne pogodbe, bil sposoben poravnavati te obveznosti in obveznosti iz kredita. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je imel dolžnik še vrsto drugih obveznosti, ki jih očitno bi bil sposoben poravnati.
plačilo uporabnine - varstvo solastninske pravice - dogovor o uporabi nepremičnine - skrb za varstvo in vzgojo - protipravno vznemirjanje - dokazovanje - dejanje ni dokazano - privolitev v prikrajšanje
Dokler tožnik (pravno učinkovito) ne prekliče dovoljenja za uporabo stanovanja otrokom, ne more zahtevati plačila nadomestila za uporabo stanovanja s strani toženke. Dotlej je namreč treba šteti, da je v morebitno prikrajšanje privolil. Pravilen je zato zaključek sodbe, da ima toženka podlago za uporabo stanovanja v dogovoru pravdnih strank o skrbi za varstvo in vzgojo skupnih otrok in ohranitvi dotedanjega prebivališča otrok.
Tožnik ni dokazal, da ga toženka dejansko ovira oziroma onemogoča pri dostopu in uporabi stanovanja, v katerem biva.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00007555
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 358, 358/1, 358/1-1, 359, 372, 372/1, 372/1-1.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - kršitev kazenskega zakona - dejanje ni kaznivo dejanje - zakonski znaki kaznivega dejanja - preslepitev - civilnopravno razmerje - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskega znaka - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - oprostilna kazenska sodba
V izreku napadene sodbe opisano dejanje, ob odsotnosti konkretizacije zakonskega znaka preslepitve, in okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati na obstoj preslepitvenega namena, predstavlja le elemente civilnopravnega razmerja, ne pa kaznivega dejanja poslovne goljufije. S sodbo sodišča prve stopnje je bil zato prekršen zakon v vprašanju, ali je dejanje, zaradi katerega se obdolženec preganja, kaznivo dejanje (1. točka 372. člena ZKP).
Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku pravilno ugotovilo, da pogodba z dne 1. 1. 2012 ni veljavna. Tožbeni zahtevek za odpoved te najemne pogodbe je zato utemeljeno zavrnilo.
ZD člen 30, 55, 210. ZPP člen 154, 337, 358, 358/1, 358/1-2.
ugotovitev obstoja daril - izvedenec grafološke stroke - lastnoročen podpis - pristnost izjave - vrsta izvedenca - mnenje drugega izvedenca - stopnja verjetnosti - določitev vrednosti daril - cenitev vrednosti darila po cenah ob zapustnikovi smrti in stanju ob daritvi - pritožbene novote - stroški postopka - kriterij uspeha v pravdi - končni uspeh strank v postopku
Glede na to, da je bil predmet daril gradbeni material, ki je bil vložen v izgradnjo stanovanjske hiše, ni dvoma, da je izvedenec gradbene stroke najprimernejši za ugotavljanje vrednosti teh daril. Ni namreč pomembno, kako se je gibala takratna valuta in kakšna so bila inflacijska tveganja, temveč, koliko so darila vredna v dveh pravno relevantnih trenutkih. Prvi je datum daritve, drugi pa datum zapustnikove smrti 1999 (30. člen ZD).
Brez podlage je odločitev prvostopenjskega sodišča, s katero je stroške odmerilo glede na (ne)uspeh "ugovorov" v postopku.
Ob snežnih padavinah poledenela in spolzka tla v zimskih razmerah predstavljajo vsakodnevno običajno nevarnost, s katero morajo pešci računati, ne pa nevarne stvari v smislu 131. člena OZ. Ker je zavarovanec toženke storil vse, kar je moral, da bi tveganje za poškodbe omejil (opravil je celo dodatni preventivni posip), mu odgovornosti za nastalo škodo ni mogoče pripisati.
OZ člen 174, 174/1, 179, 179/1, 921, 943, 943/1. ZZVZZ člen 13, 40.
prometna nesreča - nepričakovanost in neizogibnost dogodka - soprispevek voznika - zavarovalna pogodba - obvezno in prostovoljno zavarovanje - AO plus zavarovanje - soprispevek - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - Fischerjeva razvrstitev - premoženjska in nepremoženjska škoda - znan obseg nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi skaženosti - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - odškodnina za prestane telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - tuja pomoč v času zdravljenja - pomoč družinskih članov - stroški prevoza - kilometrina - zamuda zavarovalnice
Stroškom, ki so oškodovancu nastali v zvezi s prometno nezgodo in jih je tožena stranka dolžna kriti na podlagi zavarovalne pogodbe (premoženjska škoda), se zavarovalnica ne more izogniti s sklicevanjem na določbe 13. in 40. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki urejajo povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenih storitev v okviru obveznega zavarovanja.
Urna postavka za tujo pomoč, kot pomoč svojcev v pri opravljanju fizioloških potreb, tuširanju oziroma kopanju, pri oskrbovanju in pripravi hrane itd., je po novejši sodni praksi od 4,00 do 6,00 EUR.
Tožnik je upravičen do povrnitve stroškov prevoza v višini 0,37 EUR/km.
ZKP člen 285e, 285e/3, 236, 236/1, 236/1-2, 236/4.
izločitev uradnega zaznamka - privilegirana priča
Sodišče prve stopnje je utemeljeno izločilo uradni zaznamek z izjavo S.M. in zapisnik o njenem zaslišanju, ker je oškodovanka po 2. točki prvega odstavka 236. člena ZKP kot hčerka obdolžene K.K. privilegirana priča, ki zoper mater ne želi pričati, kaznivi dejanji, ki sta očitani obdolžencema, pa sta med seboj tako povezani, da se njena izpovedba po naravi stvari, torej glede na obtožbeni očitek obema obdolžencema, ne da omejiti samo na enega od njiju. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je podan razlog iz četrtega odstavka 236. člena ZKP in je zato oškodovanka kot hčerka obdolženke oproščena dolžnosti pričevanja tudi proti obdolžencu. Gre namreč za en dogodek, ki bi naj bil storjen na njeno škodo, zaradi katerega je vložena obtožba zoper obdolženca in oškodovankino mater in zato njena izpovedba ni in ne more biti omejena le na ravnanje enega od njiju, saj njene izpovedbe zoper obdolženca ni mogoče ocenjevati, ne da bi se ob tem hkrati sklepalo o ravnanju obdolženke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00007572
ZFPPIPP člen 356, 356/3. ZGD-1 člen 328, 328/3. ZPP člen 154, 166, 166/1, 350, 350/1.
actio pro socio - stroški postopka - pritožba zoper odločitev o stroških - pritožba zoper sklep - omejenost pritožbenega preizkusa - vstop nove stranke v pravdo - sprememba predračuna stroškov stečajnega postopka
Kadar pa stranka s pritožbo izpodbija izrek o stroških, ne da bi izpodbijala tudi izrek o glavni stvari, je treba tako pritožbo po prvem odstavku 166. člena ZPP obravnavati kot pritožbo zoper sklep.
Glede na izrecno pritožbeno izpostavljeno omejitev pritožbe na V. točko izreka ne more biti sporno, kateri del sodbe izpodbija. Ker je o vstopu pritožnice kot tožeče stranke v pravdo odločilo prvostopenjsko sodišče v I. točki izreka, odločitev v njej pa je postala pravnomočna, s pritožbo zoper V. točko izreka in njenimi zgoraj povzetimi razlogi pritožnica ne more uspeti.
Pritožnica ne more uspeti s pritožbeno argumentacijo, da upravitelj ob začetku stečaja ni bil seznanjen s predmetno pravdo, zato le te tudi ni upošteval pri oblikovanju načrta in predračuna stroškov, zaradi česar ne obstoji nobena podlaga za obveznost iz stečajne mase zagotoviti sredstva za plačilo prisojenih stroškov. ZFPPIPP namreč v tretjem odstavku 356. člena omogoča spremembo predračuna stroškov stečajnega postopka, če se šele med stečajnim postopkom pokaže taka potreba. Iz spisovnega gradiva pa izhaja, da je bil upravitelj pritožnice s predmetno pravdo seznanjen že z dopisom sodišča z dne 23. 8. 2010 oz. najkasneje tedaj, ko se je na ta dopis odzval z vlogo z dne 3. 9. 2010. Sicer pa je izrecna materialnopravna podlaga za naložitev stroškov postopka družbi v korist katere je tožba vložena in ob predpostavki, da jih glede na izid pravde ne nosi nasprotna stranka, v tretjem odstavku 328. člena ZGD-1.
delitev stvari v solastnini - način delitve - civilna delitev - pogoji za fizično delitev solastnine
Nasprotna udeleženka si prizadeva za fizično delitev, po kateri bi sama obdržala del nepremičnin, preostali del pa bi skupno pripadel predlagateljem. Predlog delitve, ki ohranja solastninsko skupnost na strani predlagateljev, bi bil možen zgolj ob izrecnem soglasju predlagateljev, ki pa so v postopku takšno delitev večkrat izrecno zavrnili.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00007369
ZIZ člen 278, 278/1.
postopek zavarovanja z začasno odredbo - začasna določitev stikov - ustavitev postopka - vložitev predloga - nevložitev tožbe - ureditev stikov - rok za vložitev predloga
Ker upnik ni v roku vložil ustreznega predloga v zvezi z ureditvijo stikov med mladoletnimi otroci in dolžnico, je sodišče prve stopnje postopek zavarovanja z začasno odredbo ustavilo in opravljena dejanja razveljavilo.
prodaja v stečaju - neuspešna prodaja nepremičnine - neuspešna tretje javna dražba - nezavezujoče zbiranje ponudb
Nezavezujoče zbiranje ponudb je namenjeno zgolj pridobivanju informacij, ki so pomembne za presojo najugodnejših pogojev prodaje.
Tri neuspešne javne dražbe kažejo, da premoženja, ki je predmet prodaje, ni bil pripravljen kupiti nihče niti za polovico ocenjene tržne vrednosti premoženja niti za 2/3 ocenjene likvidacijske vrednosti. Zato bi bilo zaradi pospešitve postopka prodaje smotrno izvesti postopek nezavezujočega zbiranja ponudb.
Mandatar pridobi pravico do plačila, če svojo storitveno obveznost pravilno izpolni. To je podano v primeru uspešne oprave posla, v primeru neuspešne oprave posla pa, če je pri opravljanju posla ravnal z ustrezno skrbnostjo in v skladu z naročiteljevimi interesi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00006682
ZIZ člen 226, 226/2, 270. ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8.
vznemirjanje lastninske pravice - negatorna tožba - začasna odredba - dokazni predlog za zaslišanje priče - zavrnitev dokaznega predloga - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena - denarna kazen, če dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti - pravica do izjave
Sodišče je zavrnilo dokazni predlog po zaslišanju priče z obrazložitvijo, da ta ne bo izpovedala drugače, kot je navajala že tožnica in bo le potrdila tožničine navedbe. Zavrnitev dokaza z obrazložitvijo, da je sodišče že prepričano v nasprotno oziroma, da izpovedba priče ne bi uspela omajati nasprotnih dokazov, pomeni arbitrarno vnaprejšnjo dokazno oceno, ki v pravdnem postopku ni dopustna. Zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo dokaz z zaslišanjem priče, s katero je tožnica dokazovala pravno pomembno dejstvo, katerega dokazanost bi lahko privedla do drugačne rešitve spora. Izpodbijani del sklepa je zato obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.