ZDR člen 73, 73/4.. ZDR-1 člen 75, 75/3, 75/4, 111.. OZ člen 433.
odpravnina - pravna oseba - stečajni postopek - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - sprememba delodajalca - prevzem dejavnosti
Iz določbe 75. člena ZDR-1 izhaja, da se nanaša izključno na delavce, ki preidejo k novemu delodajalcu, tako to velja tudi za četrti odstavek tega člena. Delodajalec prevzemnik ni v nobenem pravnem razmerju z delavci delodajalca prenosnika, ki niso prešli k njemu po tej zakonski določbi in ali nadaljujejo delo pri delodajalcu prenosniku ali pa jim je pri delodajalcu prenosniku prenehalo delovno razmerje iz razlogov, ki s samim prenosom dejavnosti nimajo povezave. Glede na to ni podlage, da bi kot prevzemnik dela dejavnosti druge družbe solidarno odgovarjal za obveznosti prenosnika do prenosnikovih (nekdanjih) delavcev. Delavci, ki jim delovno razmerje pri prenosniku preneha po datumu prenosa, pa niso prešli k prevzemniku, pa bi morali zatrjevati, da je tudi zanje nastala situacija, ko bi morali biti preneseni k delodajalcu prevzemniku. Ti bi torej morali zahtevati ugotovitev obstoja delovnega razmerja pri delodajalcu prevzemniku, da bi lahko vzpostavili njegovo solidarno odgovornost za dolgove iz naslova delovnega razmerja, ki so nastali pred prenosom.
odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - prevzemanje nesorazmernih obveznosti
Pritožnik izhaja iz zmotnega stališča, da je za presojo utemeljenosti ugovornega razloga v danem primeru odločilno le, kakšna je bila višina zavarovanja kredita. Pri presoji, ali je dolžnik prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, je namreč potrebno upoštevati tudi ostale obveznosti, ki jih je dolžnik imel ob najetju kredita in presojati, ali je z dohodki, ki jih je prejemal ob sklenitvi kreditne pogodbe, bil sposoben poravnavati te obveznosti in obveznosti iz kredita. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je imel dolžnik še vrsto drugih obveznosti, ki jih očitno bi bil sposoben poravnati.
sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - izdaja novega plačilnega naloga - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - začetek teka roka roka za plačilo sodne takse
Kdaj mora sodišče izdati nov plačilni nalog, je v ZST-1 taksativno določeno.
Družba v primeru kršitev pravil o ohranjanju kapitala oziroma prepovedi vračila vložka nima korporacijsko pravnega zahtevka zoper tretjega, ki ni ne njen formalni, ne dejanski delničar. Ima pa družba v tem primeru zoper tretje osebe obligacijsko pravni vrnitveni zahtevek.
Pri presoji veljavnosti pravnega posla sklenjenega med delniško družbo (tožeča stranka) in tretjo osebo (prvo toženko), s katero je delniška družba dala zavarovanje za dolg njenega delničarja, je treba upoštevati, da je obseg zastopanja delniške družbe s strani njenega poslovodstva v pravnem prometu navzven neomejen. Za neveljavnost pravnega posla med delniško družbo in tretjo osebo je zato ključno, ali je tretja oseba (prvo toženka) vedela oziroma bi vsaj morala vedeti, da poslovodstvo deluje v nasprotju z notranjimi omejitvami pooblastil.
Dokler v bianco menici remitent/upnik ni naveden in prvi prenos (z indosamentom ali v primeru rekta klavzule s cesijo) ni opravljen, so dopustni tudi ugovori iz temeljnega posla.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 25. OZ člen 82.
pristojnost slovenskega sodišča v sporu z mednarodnim elementom - civilnopravno razmerje z mednarodnim elementom - pravo EU - zavarovalna pogodba - sporazum o pristojnosti - kraj sklenitve pogodbe - razlaga določila pogodbe
Ker ima tožnica sedež v Republiki Hrvaški in gre za zavarovalni spor z mednarodnim elementom, se glede določitve pristojnosti slovenskega sodišča uporablja Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1215/2012 z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah.
Način reševanja sporov v mediacijskem postopku je bil določen zgolj kot možnost in ne kot obveznost, in sicer v primeru, če bi se stranki o tem sporazumeli.
skupno premoženje bivših zakoncev - delitev skupnega premoženja bivših zakoncev - pravica do odkupa stanovanja
Imetništvo stanovanjske pravice enega od zakoncev ob uveljavitvi pravice do odkupa po 117. členu SZ iz leta 1991, če je bil ta opravljen v času trajanja zakonske zveze, ne pomeni, da bonitete oziroma ugodnosti ob nakupu stanovanja po navedenem zakonu predstavljajo posebno premoženje tega zakonca in njegov poseben vložek k pridobitvi stanovanja.
Ureditev premoženjskih razmerij med zakoncema je kogentne narave, zato zakonca ne moreta sporazumno vplivati na zakonsko določen premoženjski režim in odločati, kaj sodi v njuno skupno oziroma posebno premoženje in kakšni so deleži na skupnem premoženju. Zakonca imata le možnost, da kadarkoli v času trajanja zakonske zveze, sporazumno skupno premoženje razdelita. Takšen delilni sporazum pa mora biti sklenjen v predpisani obliki.
Določitev deležev v kupoprodajni pogodbi ne pomeni veljavnega delilnega sporazuma.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za ravnanje državnega organa - krivdna odgovornost - povrnitev škode zaradi napada na zapornika - protipravno ravnanje varnostnika - delo paznika v zaporu - zahteva za ukrepanje - nadzor nad zaporniki - obnašanje zapornika
Država ne more odgovarjati za vse, kar se zgodi v zaporu, zgolj zato, ker to sodi v področje njenega delovanja. Nasprotno stališče bi vodilo v njeno objektivno odgovornost, za kar ni podlage ne v OZ ne v Ustavi. Odgovornost je krivdna, z obrnjenim dokaznim bremenom: ne odgovarja, če dokaže, da so njeni zaposleni v danih okoliščinah ravnali, kot je treba. V obravnavanem primeru bi odgovarjala le, če bi se vedelo, da je zapornik nevaren (bodisi splošno vsem zapornikom bodisi konkretno tožniku), pa temu ni bilo tako, oziroma, če bi lahko zaposleni v zaporu preprečili dogodek, toda hipnega, zaradi katerega je tožniku nastala škoda, ni bilo mogoče preprečiti. Za nepričakovane dogodke, ki se zgodijo v nekaj trenutkih, država pač ne more odškodninsko odgovarjati.
Mandatar pridobi pravico do plačila, če svojo storitveno obveznost pravilno izpolni. To je podano v primeru uspešne oprave posla, v primeru neuspešne oprave posla pa, če je pri opravljanju posla ravnal z ustrezno skrbnostjo in v skladu z naročiteljevimi interesi.
izvršba na podlagi verodostojne listine - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - ugovor nevednosti - predložitev verodostojne listine
Ugovor, s katerim dolžnik izpodbija sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v celoti, je obrazložen, kadar dolžnik navede pravno pomembna dejstva, ki imajo za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična in zanje predloži dokaze (drugi odstavek 53. člena ZIZ in drugi odstavek 61. člena ZIZ, ter načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS, sprejeto na Občni seji dne 9. 12. 1999). Take trditve pa je dolžnica podala, saj je zatrjevala, da ji ni znano, kakšno terjatev ima upnik do nje.
Upniku v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni treba utemeljevati svoje terjatve, navede le dolžnikovo obveznost. Prav tako mu ni treba priložiti verodostojne listine, temveč jo mora le določno označiti in navesti datum zapadlosti na podlagi 41. člena ZIZ. Ob takšni vsebinski ureditvi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni izključeno, da dolžnik verodostojne listine ne pozna, ker je ni prejel in zaradi tega od njega ni mogoče zahtevati, da bi se do nje konkretno opredelil.
osebni stečaj - preizkus terjatev, če ni stečajne mase - poznejši preizkus terjatev
Sodišče prve stopnje je o predlogu upravitelja, da se preizkus terjatev ne opravi, odločilo po prejemu in objavi otvoritvenega poročila. Relevantna dejstva, ki jih je navedlo v razlogih sklepa, izhajajo iz otvoritvenega poročila in iz upraviteljevega predloga. Sodišče prve stopnje ob izdaji izpodbijanega sklepa glede na podatke spisa ni imelo razloga za dvom v upraviteljeve ugotovitve, da dolžnik nima premoženja. S tem pa se izkaže, da ni neutemeljen očitek sodišču prve stopnje, da na podlagi podatkov v spisu ni popolno ugotovilo dejanskega stanja. V kolikor pa bo prišlo v stečajno maso kakšno premoženje in se bodo izpolnili tudi pogoji za razdelitev (ali prenos premoženja na upnika), bo sodišče moralo spremeniti sklep, da se preizkus terjatev ne opravi, in upravitelja pozvati k predložitvi osnovnega seznama preizkušenih terjatev.
nesklepčen predlog za vrnitev v prejšnje stanje - nepravilna vročitev ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje - procesni rok - zamuda pri opravi procesnega dejanja - pravica do izjave
Ker pri nevročitvi oziroma nepravilni vročitvi ne more priti do zamude, saj gre za napako sodišča, je uveljavljeno stališče, da stranka nepravilnosti pri vročanju ne more uveljavljati kot podlage za vrnitev v prejšnje stanje, ampak je napačna vročitev lahko le pritožbeni, revizijski ali obnovitveni razlog.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL00007308
ZJC-B člen 19, 19/7. ZUreP-1 člen 105, 105/2, 106, 106/6. ZPP člen 19, 19/1, 21, 21/1. ZNP člen 104. ZRPPN člen 59. OZ člen 299, 299/1. ZD člen 145, 145/1.
odškodnina za razlaščeno nepremičnino - dejanska razlastitev - zastaranje zahtevka za plačilo odškodnine za razlaščeno nepremičnino - razpolaganje z dediščino - skupnost dedičev - namembnost zemljišča ob razlastitvi - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - nepravdni postopek - stroški nepravdnega postopka
V primeru dejanske razlastitve nepremičnine je treba pri določitvi odškodnine upoštevati vrednost glede na namembnost razlaščene nepremičnine in njeno stanje ob dejanskem odvzemu, to je ob dejanski razlastitvi.
V primeru dejanske razlastitve, ko je razlastitveni upravičenec samovoljno prevzel nepremičnino v posest še pred izdajo (pravnomočne) odločbe o razlastitvi, pride razlastitveni upravičenec v zamudo s plačilom odškodnine, ko ga razlastitveni zavezanec pozove k temu plačilu. Ker je tožnica tak poziv naslovila na toženko 3. 1. 2006, ji gredo zakonske zamudne obresti od tega dne dalje (prvi odstavek 299. člena OZ).
prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za pridržanje - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih
Ugotovljeno dejansko stanje ustreza pojmu hudega ogrožanja ljudi, saj udeleženec na družinskih članih, predvsem nad bivšo ženo, izvaja ne le psihično, ampak tudi fizično nasilje ter jim resno grozi s smrtjo.
OZ člen 131, 131/1, 179, 179/1. ZPP člen 287, 287/2, 350.
nepremoženjska škoda - deliktna odškodninska odgovornost - odškodnina zaradi telesne poškodbe - denarna odškodnina za pretrpljene telesne bolečine in strah - konkretizacija pritožbenih očitkov - substancirana trditvena podlaga - zavrnitev predloga za izvedbo nepotrebnega dokaza
Pritožnik ne zatrjuje nobenih ustreznih (konkretnih) razlogov, ki bi v zaključke sodišča prve stopnje porajali potreben dvom. Zgolj vztrajanje pri tožbenih trditvah ne zadošča.
Ker niso izkazani elementi, ki so potrebni za obstoj odškodninskega dejanskega stana (civilnega delikta), ni razloga za angažiranje izvedenca medicinske stroke, katerega postavitev je pritožnik v tožbi predlagal zaradi ugotovitve narave zatrjevanih poškodb oziroma nastale nepremoženjske škode.
ZD člen 30, 55, 210. ZPP člen 154, 337, 358, 358/1, 358/1-2.
ugotovitev obstoja daril - izvedenec grafološke stroke - lastnoročen podpis - pristnost izjave - vrsta izvedenca - mnenje drugega izvedenca - stopnja verjetnosti - določitev vrednosti daril - cenitev vrednosti darila po cenah ob zapustnikovi smrti in stanju ob daritvi - pritožbene novote - stroški postopka - kriterij uspeha v pravdi - končni uspeh strank v postopku
Glede na to, da je bil predmet daril gradbeni material, ki je bil vložen v izgradnjo stanovanjske hiše, ni dvoma, da je izvedenec gradbene stroke najprimernejši za ugotavljanje vrednosti teh daril. Ni namreč pomembno, kako se je gibala takratna valuta in kakšna so bila inflacijska tveganja, temveč, koliko so darila vredna v dveh pravno relevantnih trenutkih. Prvi je datum daritve, drugi pa datum zapustnikove smrti 1999 (30. člen ZD).
Brez podlage je odločitev prvostopenjskega sodišča, s katero je stroške odmerilo glede na (ne)uspeh "ugovorov" v postopku.
ZD člen 8, 84, 84/1, 134, 222, 222/1. ZOR člen 107. Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1973) člen 11, 11/1, 21, 21/1.
pozneje najdena oporoka - dedovanje na podlagi oporoke - dedovanje kmetij - zaščitena kmetija - prehod premoženja na dediče - dediščinska tožba - svoboda testiranja - oporočno razpolaganje - omejitev razpolaganja - kogentni pravni predpis - presoja veljavnosti oporoke - sprememba statusa kmetije
Oporoka je pravni posel za primer smrti, katerega pravni učinek nastopi šele z zapustnikovo smrtjo. Sklop dejstev, zaradi katerih se spreminjajo, prenehajo ali prenašajo pravice, je izpolnjen šele z zapustnikovo smrtjo. Z zapustnikovo smrtjo premoženje preide na dediče. Iz teh razlogov je vsebinsko presojo ne/veljavnosti oporoke zaradi nasprotovanja kogentnim predpisom o dedovanju kmetij nujno izvesti na dan zapustnikove smrti ter na dan izdaje sklepa o dedovanju in ne na dan sestave oporoke.
OZ člen 174, 174/1, 179, 179/1, 921, 943, 943/1. ZZVZZ člen 13, 40.
prometna nesreča - nepričakovanost in neizogibnost dogodka - soprispevek voznika - zavarovalna pogodba - obvezno in prostovoljno zavarovanje - AO plus zavarovanje - soprispevek - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - Fischerjeva razvrstitev - premoženjska in nepremoženjska škoda - znan obseg nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi skaženosti - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - odškodnina za prestane telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - tuja pomoč v času zdravljenja - pomoč družinskih članov - stroški prevoza - kilometrina - zamuda zavarovalnice
Stroškom, ki so oškodovancu nastali v zvezi s prometno nezgodo in jih je tožena stranka dolžna kriti na podlagi zavarovalne pogodbe (premoženjska škoda), se zavarovalnica ne more izogniti s sklicevanjem na določbe 13. in 40. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki urejajo povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenih storitev v okviru obveznega zavarovanja.
Urna postavka za tujo pomoč, kot pomoč svojcev v pri opravljanju fizioloških potreb, tuširanju oziroma kopanju, pri oskrbovanju in pripravi hrane itd., je po novejši sodni praksi od 4,00 do 6,00 EUR.
Tožnik je upravičen do povrnitve stroškov prevoza v višini 0,37 EUR/km.
spor majhne vrednosti - zavarovalna pogodba - splošni pogoji - skrbnost stranke - dopolnilno zdravstveno zavarovanje - premija za dopolnilno zdravstveno zavarovanje
Vsaka stranka je dolžna ravnati s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu. V konkretnem primeru dolžna skrbnost zahteva, da stranka pogodbo in splošne pogoje pred podpisom pogodbe prebere. Očitki toženca tožnici so zato neutemeljeni. Prav tako so ob ugotovljenih dejstvih neutemeljene navedbe, da je ponudnik storitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja dolžan nasprotni stranki bolj podrobno predstavljati ključne točke pogodbe.