V postopku priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja je zdravstveno stanje upoštevno le, če je tako, da so zanj kontraindicirani pogoji svojega dela po 36. čl. ZPIZ, ki je v konkretnem primeru pri tožniku - tehnik v proizvodnji, kar je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, ne pa pogoji dela, ki je bilo tožniku kot brezposelni osebi ponujeno s strani zavoda za zaposlovanje oz. na katerem bi se tožnik, v kolikor bi bil zdrav, eventualno lahko zaposlil.
Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Ur.l. RS, št. 19/94) v 37. členu med drugim izrecno določa, da revizija ni dovoljena v sporih zaradi invalidnine za telesno okvaro. Ker je po določbah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l. RS, št. 12/92-54/98), o invalidnini (od 153. - 157. člena zakona), invalidnina odvisna od stopnje in vzroka nastanka telesne okvare (2. odst. 154. člena), je za presojo dovoljenosti revizije irelevantno vprašanje, ki ga smiselno navaja in poudarja pritožba; torej, ali je vzrok s strani toženca že priznane 30 % telesne okvare poškodba pri delu, ali poškodba izven dela.
Prvostopno sodišče mora ugotoviti, kakšne možnosti so bile glede tožnika - varnostnik I.- uporabljene v postopku razreševanja presežnih delavcev v skladu z 2. alinejo 1. odstavka 36a. člena ZDR, upoštevajoč njegovo strokovno izobrazbo ter razčistiti, kako so se pri toženi stranki ocenjevali vsi takšni delavci, ki jih je bilo mogoče medsebojno razporejati (13.čl SKPG-93).
ZPP (1977) člen 154, 154/1, 166, 166/1, 313, 313/1, 365, 365/2, 368, 154, 154/1, 166, 166/1, 313, 313/1, 365, 365/2, 368. ZOR člen 336, 337, 336, 337.
ugovor pobota terjatev
Ugovor že opravljenega izvenpravdnega pobotanja na podlagi materialno pravnih določb 336. in 337. člena ZOR že po svoji naravi izključuje možnost procesnega ugovora pobota, saj se v pravdi lahko uveljavlja v pobot samo še vedno obstoječa terjatev oz. še vedno nepobotana terjatev.
ZPP (1977) člen 374, 374. ZDR člen 11, 132, 132-3, 11, 132, 132-3.
obstoj delovnega razmerja - dejansko delovno razmerje - podpis pogodbe o zaposlitvi - prekršek
Ob dejstvu, da tožnica in toženka nista sklenili pismene pogodbe o zaposlitvi, je delovno razmerje med njima obstajalo le, če je temeljilo na ustni pogodbi ter je bilo tudi realizirano. Dejstvo, da je bila tožena stranka zaradi neizstavitve pismene pogodbe o zaposlitvi v prekršku, ne vpliva na obstoj delovnega razmerja.
prenehanje delovnega razmerja pri zasebnem delodajalcu - trajni tehnološki presežek - odpovedni rok
Skladno z določbami Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih (ur.l. RS št. 5/91), ki so pričele veljati 16.2.1991 je prenehala veljati določba prve alinee 1. odstavka 125. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur.l. RS št. 14/90), po kateri je zasebni delodajalec lahko pisno odpovedal delavcu delovno razmerje, če se za 6 mesecev ali več zmanjša obseg dela oz. poslovanja, zaradi katerih je bilo sklenjeno delovno razmerje. Zaradi te spremembe zakona pa določbe pogodbe o zaposlitvi sklenjene med tožnikom in toženo stranko, ki se nanašajo odpoved delovnega razmerja zaradi trajnega prenehanja potreb po delu, ki ga je opravljal tožnik, niso več veljale. Zato je tožniku prenehalo delovno razmerje po izteku 6 mesečnega odpovednega roka po 36.e členu ZDR.
Tudi ob odpovedi delovnega razmerja zaradi prenehanja dejavnosti zasebnega delodajalca v smislu 1. alinee 125. člena ZDR, gre delavcu najmanj 30 dnevni odpovedni rok (124. čl. ZDR). Čeprav je tožnica pristala na ustno obvestilo o prenehanju delovnega razmerja, ji z odjavo dejavnosti pravice do delodajalca iz časa njenega delovnega razmerja niso ugasnile.
plačilo inovacijske nagrade - stečajna masa tožene stranke - prenehanje pravne osebe - prekinitev postopka - umik tožbe
Po zaključenem stečajnem postopku je bila tožena stranka izbrisana iz registra in stečajni upravitelj razrešen. Preostanek stečajne mase pa je bil pogodbeno prenešen na drugo pravno osebo, ki se je obvezala, da bo izplačala s pravnomočno sodno odločbo ugotovljene prerekane terjatve. Druga pravna oseba ni pravni naslednik tožene stranke, zato sodišču prve stopnji ni potrebno prekiniti postopek po 4. točki 212. člena ZPP. Tožeča stranka po sklepu sodišča v 15 dnevnem roku ni sporočila naziva tožene stranke, zato je sodišče na podlagi 4. odstavka 109. člena ZPP sklenilo, da se zaradi umika tožbe postopek konča.
ZPP člen 116, 116/1, 332, 332/4, 354, 354/1, 116, 116/1, 332, 332/4, 354, 354/1. ZIP člen 57, 57/1, 57, 57/1.
ugovor tretjega - napotitev na pravdo - nedopustnost izvršbe - sklepčnost tožbe - preložitev naroka
V izvršbi je bila tožeča stranka kot tretji v skladu z določilom 1. odst. 57. čl. ZIP napotena, da začne zoper upnika pravdo za ugotovitev, da je izvršba na določene predmet, konkretno na zarubljenih predmetih po rubežnem in cenilnem zapisniku z dne 12.11.1996, nedopustna. V nasprotju z napotitvenim sklepom in omenjeno zakonsko določbo je tožeča stranka vložila tožbo za ugotovitev nedopustnosti same izvršbe, takšna tožba pa je nesklepčna.
Po 1. odst. 116. čl. ZPP sodišče narok preloži, če spozna, da je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to drugi opravičeni razlogi.
Vložitev vloge ne pomeni nujno opravičenega razloga za preložitev naroka. Tudi za popravo (pravilno spremembo nesklepčne) tožbe sodišče ni bilo dolžno tožeči stranki odobriti posebnega roka - na eni strani zato, ker je bila že v sklepu o napotitvi na pravdo natančno poučena in seznanjena s tem, kakšno tožbo mora vložiti na drugi pa zato, ker je treba v primeru, če iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, tožbo praviloma spremeniti na naroku (prim. 4. odst. 332. čl. ZPP).
Ker tožnik predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni predložil potrdil iz 3. odst. 13. člena ZST, ni izpolnil pogojev za oprostitev plačila sodnih taks.
ZPP (1977) člen 353, 354, 354/2, 365, 368, 353, 354, 354/2, 365, 368. ZOR člen 60, 60. ZDSS člen 14, 14.
odpoved delovnega razmerja - napaka volje - grožnja in sila
Opozorilo, da bo uveden disciplinski postopek in podana kazenska ovadba, ne pomeni grožnje oz. sile po 60. členu ZOR, zato je odpoved delovnega razmerja veljavna, ker niso podane napake volje.
ZDR člen 36d, 36d/1, 36d, 36d/1. ZPPSL člen 8, 8/2, 51, 51/1, 51/3, 51/4, 8, 8/2, 51, 51/1, 51/3, 51/4. ZDSS člen 22, 22/1, 22/2, 22, 22/1, 22/2.
prenehanje delovnega razmerja - postopek prisilne poravnave
Na podlagi 51. člena ZPPSL preneha delavcu delovno razmerje na podlagi dokončnega sklepa delodajalca in v odpovednem roku največ 30 dni. S tem predpisom niso predvidene zaščitene kategorije delavcev,ki jim po določbah 36.d in drugih členov ZDR ne more prenehati delovno razmerje. Zaradi tega je tožnici kot invalidki III.kategorije prenehalo delovno razmerje, kot ostalim presežnim delavcem določenim v zvezi programom prestrukturiranja podjetja potrjenim s pravnomočnim sklepom o prisilni poravnavi.
ZUP člen 3, 249, 250, 252, 259, 3, 249, 250, 252, 259. ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-7, 354/2-9, 354, 354/2, 354/2-7, 354/2-9. ZPIZ člen 302, 302. ZDSS člen 20, 20. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju člen 144, 163, 144, 163.
obnova postopka
Obnova postopka zoper odločbo, izdano v obnovljenem postopku, ni dopustna. Zoper takšno odločbo sta skladno z določilom 259. člena ZUP kot pravni sredstvi mogoča le pritožba, če je odločbo, izdano v obnovljenem postopku, izdal organ prve stopnje, oz. sodni spor, če jo je izdal drugostopenjski organ. Zato bi morala tožena stranka tožnikov predlog za obnovo postopka zavreči že zaradi nedopustnosti takega predloga samega, ne da bi pri tem preizkušala podanost pogojev po 249., 250. in 252. členu ZUP.
Obstoj procesnih predpostavk za vložitev tožbe mora izkazati tožnik, zato mora predložiti dokaze, da je uveljavljal varstvo pravic pri delodajalcu, preden je zahteval sodno varstvo. Zgolj pavšalne navedbe tožnika o tem, da se je predhodno obrnil s svojo pritožbo na pristojni organ tožene stranke - delodajalca, ne zadostujejo.
Pravica do regresa za letni dopust za koledarsko leto je odvisna od tega, ali je tožnica v tem koledarskem letu dejansko še bila v delovnem razmerju in je s tem pridobila pravico do koriščenja letnega dopusta (ne glede na to, ali ga je dejansko izkoristila).
ZPP (1977) člen 155, 155/1, 166, 166/2, 354, 354/2, 155, 155/1, 166, 166/2, 354, 354/2. ZDR člen 36c, 36d, 36c, 36d. ZPPSL člen 51, 51/2, 51/3, 51, 51/2, 51/3.
odpovedni rok - postopek prisilne poravnave
Po določilu 2. odst. 51. čl. ZPPSL teče odpovedni rok zaradi prenehanja delovnega razmerja od vročitve dokončnega sklepa, na podlagi katerega je bil delavec v postopku prisilne poravnave opredeljen za trajno presežnega delavca.
Dopustnost tožbe sodišče presoja z vidika vsebine tožbenega zahtevka. Sodišče je ravnalo napačno, ko je zavrglo tožbo delavca, ker naj bi izpodbijana odločba delodajalca postala dokončna in tudi pravnomočna (delavec v prekluzivnem roku ni zahteval sodnega varstva), pri čemer je sodišče prezrlo, da delavec s svojim zahtevkom izpodbija povsem drug sklep delodajalca, kar jasno izhaja iz vsebine tožbenega zahtevka.
pravica do nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oz. zaposlitev na drugem ustreznem delu
Tudi če tožnik ni ugovarjal zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi trajnega presežka, to še ne pomeni, da mu je delovno razmerje prenehalo po njegovi volji, zaradi česar ne bi bil upravičen do pravice do nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oz.
zaposlitev na drugem ustreznem delu. Le če bi bilo v 124. čl. ali v kaki drugi določbi ZPIZ določeno, da mu zaradi opustitve tega dejanja ne gre pravica do nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oz. zaposlitev na drugem ustreznem delu, bi se mu zgolj na podlagi tega lahko odrekala pravica do nadomestila.
ZOR člen 17, 17. ZDSS člen 19, 19. ZTPDR člen 80, 80/2, 83, 83/2, 80, 80/2, 83, 83/2. ZIZ člen 272, 272/2, 272, 272/2.
začasna odredba - nedenarna terjatev
Delavka bi morala najprej ugovarjati zoper sklep delodajalca o razporeditvi delovnega časa znotraj organizacije, saj bi šele tako pridobila pravico do sodnega varstva. Ker tega ni storila, temveč se je obrnila naravnost na sodišče, terjatev pa ni denarna, je prvostopenjsko sodišče utemeljeno zavrnilo njen predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi sodišče prepovedalo toženi stranki izvajati sklep o razporeditvi delovnega časa, saj je pravilno štelo, da njena terjatev ni verjetno izkazana, ker tožnica ni zahtevala varstva pravic najprej pri delodajalcu.
ZPP (1977) člen 154, 154/1, 166, 166/1, 354, 354/2, 154, 154/1, 166, 166/1, 354, 354/2. UZITUL člen 4, 4/1, 4, 4/1. SKPG člen 28, 51, 28, 51.
prenehanje delovnega razmerja - pogodbena kazen
Pogodbeno kazen zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja je dolžan delodajalec plačati le v primeru, če je bilo s pravnomočno sodbo odločeno o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja.