predlog za dopustitev revizije - odškodninski zahtevek - delovna nezgoda (nesreča pri delu) - delo na višini - padec z lestve - objektivna in krivdna odgovornost delodajalca - soprispevek oškodovanca - zavrnitev predloga
predlog za dopustitev revizije - odmera nagrade in stroškov izvedenca - laičen predlog - nedovoljen predlog - zavrženje predloga
Predlagateljica ni zatrjevala niti izkazala, da bi imela opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga za dopustitev revizije zato nima postulacijske sposobnosti. Poleg tega sklep o odmeri nagrade in stroškov izvedencu ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za azil - ekonomski razlogi prosilca za azil - zavrnitev pritožbe
Pritožnik v pritožbi zgolj delno ponavlja tožbene trditve, in sicer da je izvorno državo zapustil, ker ni bilo dela in da obstaja tveganje, da bo zaradi nezmožnosti živeti dostojno življenje, soočen z resničnim, osebnim in predvidljivim tveganjem, da utrpi resno škodo. Ker se je do teh trditev (pravilno) opredelilo že sodišče prve stopnje, pritožnik pa, kot že navedeno, njegovim razlogom po vsebini ne nasprotuje, je po presoji Vrhovnega sodišča prvostopenjsko sodišče tožbo utemeljeno zavrnilo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - oddaljenost sodišča - zavrnitev predloga
V obravnavani zadevi je podan položaj, ko se Dom Lukavci ne nahaja ne v kraju sodišča, ki predlaga prenos pristojnosti (Murska Sobota) in tudi ne v kraju, kamor to sodišče predlaga, naj se sojenje prenese (Ljutomer). Razlika je le ta, da se Okrajno sodišče v Ljutomeru od Doma Lukavci nahaja 5,5, km stran, Okrajno sodišče v Murski Soboti pa 18 km stran.
To ni kvalitativna prostorska razdalja, ki bi utemeljevala izjemen ukrep prenosa pristojnosti na podlagi 67. člena ZPP. V vsakem primeru bo potreben prevoz. Ali bo ta trajal nekaj minut več ali manj, ne more biti bistveno. Tudi stroškovna posledica prevoza je neznatna. Neutemeljen predlog za prenos pristojnosti je zato Vrhovno sodišče zavrnilo.
originarna pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice z gradnjo - gradnja na tujem svetu - gradnja na tujem solastnem zemljišču - nedobroverni graditelj - pravica izbire lastnika zemljišča - prekluzivni rok - ugoditev reviziji
Nedobroverni graditelj je z iztekom roka iz petega odstavka 25. člena ZTLR originarno pridobil lastninsko pravico na zazidanem zemljišču in gradbenem objektu. Revidentka ima zato prav, ko graja pravno stališče nižjih sodišč, po katerem graditeljičina nedobrovernost izključuje pridobitev lastnine z gradnjo na tujem zemljišču.
ZPP člen 163, 163/4, 325, 325/1, 326, 326/4. ZIZ člen 19, 19/1.
predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - sklep o stroških postopka - poseben sklep o višini stroškov - razveljavitev sklepa
Odločanje o stroških po četrtem odstavku 163. člena ZPP poteka v dveh fazah: Sodišče v končni odločbi odloči o stroških postopka zgolj po podlagi, o njihovi višini pa s posebnim sklepom po pravnomočnosti odločbe. Slednji pomeni zgolj odmero stroškov oziroma njihov končni izračun. Ne pomeni samostojnega izvršilnega naslova, ampak je izvršilni naslov za izterjavo stroškovne obveznosti vezan na odločitev o podlagi stroškovne obveznosti v odločbi o glavni stvari. Zato mora sodišče izrek posebnega sklepa o višini stroškov oblikovati tako, da ne pomeni samostojnega izvršilnega naslova
ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 24, 24/1, 25, 25/2. ZIZ člen 15, 35, 35/2, 100, 100/1, 136.
izvršilni postopek - spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - stalno prebivališče dolžnika - podatki iz centralnega registra prebivalstva - navedbe v predlogu za izvršbo
Pristojnost se presodi takoj po prejemu predloga za izvršbo na podlagi navedb v predlogu in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana (prvi in drugi odstavek 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Podatek o prebivališču dolžnika ni podatek, ki bi bil sodišču znan. Zato je za presojo pristojnosti, ki se ravna po prebivališču dolžnika, odločilen podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo, in ne podatek, ki ga je sodišče pridobilo iz centralnega registra prebivalstva.
ZMZ-1 člen 28, 49, 49/1, 49/1-5, 52, 52/1, 52/1-1.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlogi prosilca za azil - zavrnitev prošnje
Pritožnik je z zatrjevanjem slabega ekonomskega stanja v izvorni državi navajal samo dejstva, ki glede na jasno zakonsko besedilo in njegovo ustaljeno interpretacijo v sodni praksi niso pomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00066955
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1.
predlog za dopustitev revizije - potrošniška kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - kredit v CHF - hipotekarni bančni kredit - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - varstvo potrošnikov - razlaga ZVPot - Direktiva Sveta 93/13/EGS - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1.) Ali je pravilna odločitev nižjih sodišč, da je banka ustrezno izpolnila svojo pojasnilno dolžnost?
2.) Ali je treba zakonske predpostavke iz štirih alinej prvega odstavka 24. člena ZVPot, ki alternativno opredeljujejo pogoje za ugotovitev nepoštenosti pogodbenega pogoja, upoštevati kot samostojne in neodvisne zakonske pogoje za presojo, pri čemer obstoj odločilnih dejstev, ki se podrejajo zgolj enemu od teh pogojev, zadošča za presojo nepoštenosti pogodbenega pogoja?
Pritožba zoper sklep, s katerim sodišče odloči o predlogu za spremembo tožbe, na podlagi prvega odstavka 82. člena ZUS-1 ni dovoljena. Prav tako pa pritožba ni dovoljena na podlagi drugega odstavka istega člena zakona, saj ne gre za sklep, s katerim bi bil onemogočen nadaljnji postopek.
JAVNA UPRAVA - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS00067613
OZ člen 5, 39, 39/4, 86, 88, 88/1, 240, 247, 247/1, 249, 250. ZSDrP člen 2. ZPP člen 380/1. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 107, 107/1, 108, 108/3, 109. Uredba Komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis člen 2.
pogodba o sofinanciranju mladega raziskovalca - državna pomoč - pogodbena kazen zaradi zamude z izpolnitvijo pogodbene obveznosti - izpolnitev z zamudo - kršitev pogodbene obveznosti - vračilo prejetih javnih sredstev - dolžnikova odgovornost za zamudo - upravna pogodba - pravna oseba javnega prava - javna agencija - razlaga pogodbenega določila - nično pogodbeno določilo - nepričakovan dogodek - načelo vestnosti in poštenja - ugoditev reviziji
1. Udeleženci življenjskega razmerja, iz katerega izvira spor za plačilo pogodbene kazni med tožnico in toženko, so trije. Tožnica je javna agencija, toženka je zasebno podjetje. Tu je še tretja oseba - mlada raziskovalka, zaposlena pri toženki. Ta v pogodbi med pravdnima strankama nastopa kot objekt (financiranja), v resnici pa je osrednji subjekt življenjskega primera.
Toženki je bilo s pravnomočno sodbo naloženo, naj plača pogodbeno kazen. Pravna podlaga izpodbijane odločitve je pogodbeno določilo, ki obveznost plačila pogodbene kazen navezuje na dejstvo, da namen in cilj programa (t. j., uspešen zagovor doktorske naloge in pridobitev naslova doktor znanosti) nista pravočasno dosežena. Mlada raziskovalka je doktorirala, a ne pravočasno.
Vrhovno sodišče je odločalo o naslednjem revizijskem vprašanju: Ali je v obravnavanem primeru materialnopravno pravilno stališče sodišča druge stopnje, da je na podlagi pogodbe o sofinanciranju mladega raziskovalca iz gospodarstva toženka dolžna vrniti tožnici del prejetih sredstev, ker je pri toženki zaposlena mlada raziskovalka zamujala pri pridobitvi doktorskega naslova?
2. Načelo vestnosti in poštenja ob hkratnem upoštevanju dejstva, da gre v obravnavanem primeru za posebno vrsto javnopravnega razmerja (ki temelji na upravni pogodbi), pri katerem je močno poudarjen javni interes, terja, da je treba dogovor o pogodbeni kazni v konkretnem primeru razlagati na način, da se dolžnost njenega plačila s strani toženke uresniči zgolj v primeru, ko slednja ne bi izpolnila svojih temeljnih pogodbenih obveznosti, ki so ji naložene v 6. in 7. členu Pogodbe ter bi bil to tudi razlog, da se je namen in cilj programa izjalovil. Toženka je pogodbeno prevzete obveznosti pravočasno in v celoti izpolnila, s čimer je bilo z njene strani storjeno vse, da bi prišlo do pravočasne izpolnitve obveznosti. Do zamude z izpolnitvijo je torej prišlo iz vzroka, za katerega toženka kot stranka upravne pogodbe ne more odgovarjati. Takšno razlago 250. člena OZ Vrhovno sodišče podaja upoštevaje dejstvo, da gre za pogodbeno klavzulo o pogodbeni kazni v upravni pogodbi.
3. V nadaljevanju je moralo Vrhovno sodišče presoditi še tožničino tezo, da ji mora toženka sredstva vrniti na podlagi nezakonito izplačane državne pomoči. Po predstavitvi instituta državne pomoči (kar je institut prava EU), zlasti v luči obveznosti vračanja nedovoljene državne pomoči, je Vrhovno sodišče presodilo, da trditvena podlaga tožnice ne omogoča sklepa, da bi bila državna pomoč nezakonita ali da bi jo toženka zlorabila. Ne glede na to pa znesek v obravnavani zadevi ne presega niti praga "de minimis" državnih pomoči ter že zato ne gre za nedovoljeno državno pomoč.
predlog za dopustitev revizije - podrejene obveznice - kondikcijska terjatev - vrnitev prejetega na podlagi nične pogodbe - nepošteni pridobitelj - zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti - začetek teka zastaralnega roka - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1) Ali je materialnopravno pravilno stališče nižjih sodišč, da je toženkina prednica bila nepoštena pridobiteljica v smislu 193. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ).
2) Ali je materialnopravno pravilno stališče nižjih sodišč o začetku teka zastaralnega roka za plačilo zakonskih zamudnih obresti po 193. členu OZ.