Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe o prodaji nepremičnin zaradi odsotnosti pogodbene volje in oderuštva in plačilo protivrednosti prodanih nepremičnin. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Vrhovno sodišče je odločilo, da niso izpolnjeni pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sojenja - zaposlitev bližnjega sorodnika pravdne stranke na pristojnem sodišču - varnostnik - majhno sodišče - ugoditev predlogu
Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča táko okoliščino in torej drug tehten razlog v smislu določbe 67. člena ZPP pomeni tudi zaposlitev stranke ali njenega sorodnika oziroma zakonca na sodišču, pred katerim teče konkretni postopek, ko gre za manjše sodišče. Vrhovno sodišče je zato predlogu ugodilo in za odločanje v tej zadevi določilo Okrajno sodišče v Trebnjem.
Upravno sodišče je dolžno pozvati stranko, da odpravi formalne pomanjkljivosti tožbe (nepopolnost, nejasnost). Ni pa dolžno pozivati strank na dopolnitve, ki zadevajo področje ustreznosti oziroma utemeljenosti tožbe ali tožbenega predloga oziroma zahtevka.
Sprememba tožbe oziroma njena dopolnitev s postavitvijo ugotovitvenega tožbenega zahtevka ne pomeni vložitev nove tožbe, v zvezi s katero bi sodišče lahko ugotavljalo njeno pravočasnost. Gre le za pritožnikovo dopolnitev opredelitve tožbene zahteve glede na učinek, ki ga želi doseči. Tožbeni predlog je sicer ena izmed sestavin tožbe, vendar njegova sprememba oziroma dopolnitev med postopkom še ne pomeni, da je vložena nova tožba.
Tožnik lahko ves čas do odločitve sodišča prve stopnje svojo tožbeno zahtevo spremeni in prilagodi morebitnim drugačnim okoliščinam, če s tem ne zahteva nekaj več od tistega, kar je v tožbi že zahteval. Tako lahko tožnik spremeni (ali dopolni) svojo tožbeno zahtevo tudi z ugotovitveno tožbo, če bi zaradi spremenjenih okoliščin želel, da sodišče o tem odloči, saj to ne posega v pravno varovani položaj drugih strank upravnega spora.
določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - določitev krajevne pristojnosti za zapuščinsko obravnavo - razglasitev pogrešanca za mrtvega - izključna pristojnost slovenskega sodišča - lega nepremičnine
Sodišče Republike Slovenije je izključno pristojno za razglasitev pogrešanega slovenskega državljana za mrtvega, ne glede na to, kje je imel stalno prebivališče (78. člen ZMZPP). Ker po zbranih podatkih predlagatelja v tej fazi ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen ZMZPP), je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče na Vrhniki. Pri tem je upoštevalo, da se tam nahaja nepremičnina, pri kateri je pogrešani vpisan kot lastnik.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - dejansko prebivališče - zaslišanje predlagatelja - udeležba nasprotne stranke v postopku - zavrnitev predloga
Upoštevaje navedbe, da bi prenos pristojnosti na Okrajno sodišče v Mariboru bistveno otežil udeležbo nasprotnega udeleženca (centra za socialno delo) v postopku, položaj predlagateljice pa se ob tem, da je za zagotovitev njene prisotnosti na Okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu že poskrbljeno, bistveno ne bi poslabšal, Vrhovno sodišče ocenjuje, da smoter delegacije ni izpolnjen.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - zamudna sodba - vročitev tožbe - dvom v pravilnost vročitve - izpodbijanje domneve o resničnosti vsebine javne listine - dopolnitev dokaznega postopka - poročilo o kršitvah določb postopka - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - ugoditev pritožbi
Pritožbeno sodišče je razveljavilo zamudno sodbo, ker je toženec s trditvami in predlaganimi dokazi, vzbudil dvom v pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da mu je bila tožba pravilno vročena. Vrhovno sodišče sodi, da bi dokazni postopek za ugotovitev relevantnega procesnega dejstva vročitve lahko izpeljalo sodišče druge stopnje samo, na podlagi tega presodilo obstoj zatrjevane kršitve in nato odločilo v skladu s procesnimi pooblastili v zakonu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zavrnitev predloga
Zgolj nezadovoljstvo predlagatelja z Višjim sodiščem v Ljubljani in posledično nezaupanje v pristojno sodišče ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti.
ZPP člen 67. ZNP-1 člen 11, 11/5, 57, 57/3, 61, 61/2, 62.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zaslišanje osebe, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - lažja izvedba postopka - ugoditev predlogu
Zaradi bivanja nasprotne udeleženke v Domu upokojencev Idrija in zaradi njenega zdravstvenega stanja iz razloga smotrnosti utemeljen predlog Okrajnega sodišča v Novi Gorici za delegacijo krajevne pristojnosti Okrajnemu sodišču v Idriji.
ZDen člen 72, 72/2. URS člen 125, 156. ZUstS člen 23, 23/1.
denacionalizacija - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja - zavezanec za plačilo odškodnine - pravna praznina - predlog za prekinitev postopka - pobuda stranke za oceno ustavnosti - metode razlage - analogija - zavrnitev predloga - zavrnitev pritožbe
Toženka sama zatrjuje, da je možnih več razlag drugega odstavka 72. člena ZDen glede vprašanja, kdo je zavezanec za plačilo nadomestila za neuporabo podržavljene nepremičnine. Torej ne zatrjuje, da pravne praznine v konkretnem primeru sploh ni mogoče zapolniti z razlago. Soglaša tudi, da je razlaga sodišč ustaljena in enotna, torej ne gre za primer, ko sodišča ne bi mogla priti do enotne razlage zakona. Toženka tudi ne trdi, da bi bila možna le taka razlaga določbe, ki bi bila neskladna z Ustavo. Vse navedeno potrjuje pravilnost ocene sodišča druge stopnje, da ne gre za protiustavno pravno praznino.
predlog za dopustitev revizije - postulacijska sposobnost za vložitev revizije - pooblaščenec, ki ni odvetnik - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V obravnavanem primeru tožena stranka predloga ni vložila po zakonitem zastopniku, ampak po pooblaščenki (s poslovnim pooblastilom), ki ni odvetnica, zato pogoj iz tretjega odstavka 86. člena ZPP ni izpolnjen. Predlog je vložil nekdo, ki te pravice nima, zato je nedovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo (primerjaj 377. člen ZPP).
zavrženje tožbe - pravni interes - prenehanje učinka izpodbijane odločbe - tožba na odpravo izpodbijanega akta - pravica do učinkovitega sodnega varstva - pravica do poštenega sojenja - prepoved prodaje
Prepoved, ki je že prenehala, ne vpliva več na pravni položaj pritožnice, zato pritožnica ne izkazuje pravnega interesa za tožbo na odpravo izpodbijanega akta.
Ker pritožnica po lastni volji ugotovitvenega zahtevka ni postavila, pa bi ga lahko, sodišče pa je tudi ni bilo dolžno pozvati, da tak zahtevek postavi, je neutemeljena pritožbena navedba, da ji je sodišče prve stopnje z zavrženjem tožbe kršilo ustavno pravico do učinkovitega sodnega varstva iz 23. člena Ustave.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - zakonska zveza med sodnikom pritožbenega sodišča in stranko v postopku - zaslišanje sodnika kot priče - zavrnitev predloga
Zgolj zato, ker bo kot priča morda zaslišana sodnica instančnega sodišča, videz nepristranskosti ne bo omajan. Dejstvo, da je predlagana priča hkrati tudi tožnikova žena, pa bo moral sodnik pri dokazni oceni pričanja višje sodnice upoštevati. Vendar slednje dejstvo na odločitev o vloženem predlogu za delegacijo pristojnosti nima vpliva. Ker je tako, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00067150
ZPP člen 21, 21/1, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZNP-1 člen 19, 19/1. OZ člen 134. DZ člen 138, 138/4, 151. ZZZDR člen 113. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 2, 2-9, 2-11, 8, 10.
predlog za dopustitev revizije - mednarodna ugrabitev otrok - protipraven odvzem otroka - zahteva za vrnitev otroka - Bruseljska uredba IIa - zavrnitev predloga
izčrpanost rednih pravnih sredstev kot procesna predpostavka - tožba zaradi molka organa - preuranjena tožba - izredna pravna sredstva - upravni postopek
Pred začetkom upravnega spora, ki se začne s tožbo, morajo biti izčrpana redna pravna sredstva zoper upravni akt.
S sklicevanjem na sicer predhodno vloženo (še pred vložitvijo vlog za odločanje o izrednih pravnih sredstvih) zahtevo na odpravo neustavnosti upravnih aktov in vzpostavitvi prejšnjega stanja ni mogoče utemeljiti izpolnjevanja procesnih predpostavk za tožbo zaradi molka organa v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi. Odločbe o izrednih pravnih sredstvih se namreč izdajajo v novih postopkih, ki so ločeni od postopka izpodbijane upravne odločbe.
ZPP člen 67, 285, 298, 298/2. ZFPPIPP člen 270. OZ člen 255.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - nezadovoljstvo stranke s procesnim vodstvom - materialno procesno vodstvo - oblikovanje tožbenega predloga - zavrnitev predloga
Ustaljena je sodna praksa Vrhovnega sodišča, da zaradi (pravilnega) nudenja materialnega procesnega vodstva ni podan dvom o pristranskosti sodnika.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče je v preteklosti že večkrat pojasnilo, da institut delegacije pristojnosti ni namenjen in tudi ni sredstvo za odpravo nepravilnosti pri delu sodišča, niti ni sankcija za njegovo nepravilno delo. Za odpravo takih nepravilnosti imajo stranke na voljo redna (in kadar so izpolnjeni zakonski pogoji tudi) izredna pravna sredstva. Očitkov na račun dosedanjega ravnanja pristojnega sodišča v postopkih torej ni mogoče subsumirati pod pravni standard "drugi tehtni razlogi" iz 67. člena ZPP.
predlog za dopustitev revizije - umik predloga za dopustitev revizije
Tožnik je predlog za dopustitev revizije umaknil, preden je Vrhovno sodišče o njem odločilo. Vrhovno sodišče je zato na podlagi drugega odstavka 334. člena v zvezi s 383. členom ZPP ugotovilo umik predloga za dopustitev revizije.
ZMZPP člen 16, 48, 48/3, 78. ZNP-1 člen 11, 11/1, 11/4, 11/6.
določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - razglasitev pogrešanca za mrtvega - lega nepremičnine
V skladu z določbo 78. člena ZMZPP je sodišče Republike Slovenije izključno pristojno za razglasitev pogrešanega slovenskega državljana za mrtvega, ne glede na to, kje je ta imel stalno prebivališče. Ker po zbranih podatkih predlagateljice v tej fazi ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člena ZMZPP), je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče Tolminu. Pri tem je upoštevalo, da se tam nahaja nepremičnina, pri kateri je pogrešani vpisan kot lastnik. Razen tega je pred Okrajnim sodiščem v Tolminu ta nepravdna zadeva tudi že odprta.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pravica do sojenja v razumnem roku - zmotna uporaba materialnega prava - pravica do pravnega sredstva - zavrnitev pritožbe
Vrhovno sodišče ugotavlja, da pritožbeno sodišče utemeljeno ni samo dopolnjevalo dokaznega postopka; upoštevaje diametralno nasprotno materialnopravno stališče sodišča prve stopnje glede temelja zahtevka bi moralo prvič ugotavljati samostojna, kompleksna pravno relevatna dejstva, in sicer vloženega dela oziroma podpore tožnikove matere, česar sodišče prve stopnje ni niti dejansko niti denarno ovrednotilo. S tem bi pravdnima strankama odvzelo pravico do pritožbe v zvezi z dejanskim in pravnim sklopom, ki se nanaša na višino tožbenega zahtevka.
Z razveljavitvijo sodbe in vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, do sedaj še ni prišlo do hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja; tožba je bila vložena 14. 2. 2020, postopek je tekel tekoče, trajanje pa je bilo do sedaj podaljšano zaradi neupoštevanja materialnopravnega stališča sodišča prve stopnje pri ponovnem sojenju. Sodišče druge stopnje je poleg tega dalo tudi napotke za ravnanje sodišča prve stopnje pri ponovnem odločanju v skladu z določbo 362. člena ZPP.