ZPP člen 108, 108/4, 454, 454/2, 458, 458/1. OZ člen 355.
spor majhne vrednosti – nedovoljeni pritožbeni razlogi – izvedba naroka – nepopolna vloga – poprava vloge, vezane na rok – zastaranje – enoletni zastaralni rok – začetek teka zastaralnega roka – plačilo dimnikarskih storitev
Ker je nepopoln predlog za izvršbo upnik dopolnil v roku, ki mu ga je določilo sodišče, se šteje, da je bil vložen tistega dne, ko je bil pri sodišču prvič vložen.
Ker je bila tožeči stranki terjatev v celoti priznana, je sodišče prve stopnje skladno z osmim odstavkom 301. člena ZFPPIPP in določbo 274. člena ZPP, tožbo glede denarnih terjatev pravilno zavrglo, ker je zaradi priznanja denarne terjatve prenehala pravna korist za vodenje pravde o tej terjatvi. Glede na to, da je v stečajnem postopku potrebno prijaviti le denarne terjatve, ne pa tudi nedenarnih terjatev, ki ne morejo vplivati na obseg stečajne mase, pritožba utemeljeno uveljavlja, da ima tožeča stranka še vedno pravni interes na ugotovitvenem delu tožbe (za ugotovitev, da ji je nezakonito prenehalo delovno razmerje), saj je od tega vprašanja odvisno, ali ima pravico do uvelajvljanja pravic za primer brezposelnosti na zavodu za zaposlovanje.
obveznost plačila - dokazovanje - stroški za prehrano med delom - stroški za prevoz na delo in z dela - dokazna sredstva
ZPP pozna več vrst različnih dokaznih sredstev, s katerimi stranke v pravdnem postopku dokazujejo svoje trditve. Dokazna sredstva so enakovredna, kar pomeni, da se vsako sporno dejstvo lahko dokazuje s katerimkoli od njih. To v obravnavani zadevi pomeni, da je lahko tožena stranka dejstvo plačila vtoževane terjatve (stroškov v zvezi z delom) dokazovala s katerimkoli od njih, tj. tudi (le) z zaslišanjem strank in prič. Zato je zmotno tožnikovo stališče, da tožena stranka dejstva, da je tožniku stroške v zvezi z delom že plačala, ne more dokazati, ker ne razpolaga z listinskimi dokazi - podpisanimi blagajniškimi izdatki. Tožena stranka je namreč navedeno dokazala z izpovedbami prič. Zato tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
ZD člen 33, 142, 213, 213/1. ZZZDR člen 51, 51/2, 59.
zapuščinski postopek – napotitev na pravdo – izločitveni zahtevek – skupno premoženje – odgovornost dediča za zapustnikove dolgove – zapustnikovi dolgovi – sklep o dedovanju – obvezne sestavine sklepa o dedovanju
Pritožnica je v zapuščinskem postopku trdila, da v zapuščino sodi le polovični delež na osebnem vozilu, ker gre za premoženje, pridobljeno v času trajanja izvenzakonske skupnosti. Prvo sodišče je njen izločitveni zahtevek zmotno presojalo po določbi 33. člena ZD, ki ureja izločitev gospodinjskih predmetov. Zato je njen izločitveni zahtevek tudi nepravilno zavrnilo, ker je ocenilo, da gre za predmet večje vrednosti, katerega izločitev na podlagi citirane določbe ni dopustna. Takšno stališče pa je materialnopravno zmotno, saj bi moralo pritožničin izločitveni zahtevek presojati na podlagi določb ZZZDR.
STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSK0006435
SPZ člen 27, 28, 43. ZIZ člen 272, 272/2.
izločitvena pravica - priposestvovanje - dobra vera - protiknjižno priposestvovanje - nepremičnina ni vpisana v zemljiški knjigi - etažna delitev - začasna odredba
Dejstvo, da sporna nepremičnina ob sklenitvi Pogodbe (pa tudi ob izročitvi overjenega izvoda Pogodbe), ni bila vpisana v zemljiško knjigo, in nadaljnje ugotovljeno dejstvo, da vpis tožeče stranke ni bil mogoč zaradi neizvedene etažne delitve, ter da se je tožena stranka v Pogodbi zavezala, da bo izpeljala vse aktivnosti za etažno delitev, so tiste okoliščine, ki opravičujejo dobrovernost tožeče stranke in ji torej omogočajo protiknjižno priposestvovanje.
odgovornost zakoncev v zvezi s skupnim premoženjem – dedovanje – odgovornost dediča za zapustnikove dolgove
Ker je toženec poravnal zapustničine dolgove v vrednosti podedovanega premoženja je njegov ugovor, da tožeči stranki ne dolguje ničesar, utemeljen in je odločitev sodišča prve stopnje, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku, materialnopravno napačna.
Tožnikov interes za tožbo res ne bi bil vprašljiv, če ne bi umaknil dajatvenega dela zahtevka, vendar ga je, in to zaradi izpolnitve. Pravni interes za ugotovitveno tožbo je procesna predpostavka, ki mora obstajati ves čas postopka, tudi še v trenutku zaključka glavne obravnave.
Falsa nominatio non nocet. Če se sklep imenuje sodba, še ne pomeni, da je napačen. Napačno poimenovanje sodne odločbe ni v ničemer vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve.
ZDavP-2 člen 142, 158, 158/3. ZPP člen 181, 181/2.
sodna pristojnost – upravna zadeva – stvarna pristojnost – spor o nedopustnosti izvršbe – spor o nedopustnosti davčne izvršbe – spor iz civilnopravnega razmerja – ugotovitvena tožba – pravni interes
Spor o (ne)dopustnosti izvršbe iz tretjega odstavka 158. člena ZDavP-2 ni upravna zadeva, ampak gre za spor iz civilnopravnega razmerja.
Terjatev na podlagi vzajemno neizpolnjenih dvostranskih pogodb se v stečajnem postopku ne prijavlja.
Pritožbene navedbe, ki nekaj trditev vzetih iz enega in drugih iz drugega sklopa ponujajo kot trditveno podlago, ki da pred sodiščem prve stopnje s strani nasprotne stranke sploh naj ne bi bila prerekana, pomenijo le nepošteno uporabo pravic po ZPP in s tem kršitev 9. člena ZPP; konkretno določbe 212. člena ZPP, po katerem mora stranka določno navajati dejstva in dokaze v prid svojemu zahtevku ali kot obrambo pred zahtevkom nasprotnika.
Ker po Pogodbi za A. solidarnost partnerjev ni izrecno izključena, je pravno nepomembno, ali je izročitev bančne garancije deljiva ali nedeljiva obveznost, saj so v obeh primerih uporabljiva pravila o solidarnih obveznostih dolžnikov.
odlog izvršbe – odlog izvršbe na predlog upnika – nadaljevanje odložene izvršbe pred pretekom časa
Upnik mora v predlogu za predčasno nadaljevanje odložene izvršbe na stopnji verjetnosti izkazati, da so prenehali razlogi za odlog, v primeru, ko je bila izvršba odložena na predlog dolžnika ali tretjega. Ko pa je bila odložena na predlog upnika, za njeno nadaljevanje, če se še ni začela opravljati, zadošča neobrazložen upnikov predlog, če se je izvršba že začela opravljati, pa se sme predčasno nadaljevati le, kadar dolžnik temu ne nasprotuje.
negatorna tožba – vznemirjanje lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožena stranka brez dovoljenja posegla v nepremičnine tožeče stranke z zgraditvijo nadstreška, položitvijo tlakovcev ter z dograditvijo dela nakladalne rampe. Ob takih posegih tožene stranke je dokazno breme, da je imela soglasje za take posege, na toženi stranki. Tožena stranka tega dokaznega bremena ni zmogla, saj ustnega soglasja takratnega direktorja tožeče stranke ni dokazala, tako da je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno odločilo, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku.
predlog za nadaljevanje izvršbe z novim upnikom – sprememba upnika – sklep o prenosu terjatve – odlog izvršbe na predlog tretjega – preuranjenost odločitve
Tretji v pritožbi utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da je tretji v vlogi z dne 15. 5. 2015, v kateri je navedel, da je na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Radovljici z dne 15. 4. 2015 o prenosu terjatve, ki jo ima dolžnik (v predmetnem postopku upnik) do svojega dolžnika D. D. na tretjega, izterjavo katere uveljavlja upnik v predmetnem izvršilnem postopku, dobil pravico od dolžnika zahtevati plačilo zneska, navedenega v sklepu o prenosu, ter s tem stopil v položaj upnika, po vsebini podal predlog za spremembo upnika po tretjem odstavku 24. člena ZIZ.
Ker je v postopku za odpoved najemne pogodbe, ki je bila sklenjena za nedoločen čas, sodišče prve stopnje temu ugodilo in je že med pravdo najemna pogodba prenehala, tožena stranka pa je ugovarjala izpraznitvi z novim dogovorom med pravdnima strankama, je treba ugotoviti, kaj je bilo dogovorjeno. Če ni prišlo do novacije oziroma do drugačnega dogovora v zvezi z najemno pogodbo, ni mogoče le delno ugoditi izpraznitvenemu zahtevku.
Iz zapisnika zadnjega naroka za glavno obravnavo izhaja, da je prvotoženkina pooblaščenka, pooblastilo za zastopanje v tej pravdi pa ji je podpisal tudi drugotoženec, opozorila, da ima drugotoženec za nastopanje v pravnem prometu skrbnika in da ni sposoben sam nastopati v tem postopku. Tudi iz sklepa o dedovanju, izdanega v zapuščinskem postopku po prvotno toženem drugotoženčevem očetu, izhaja, da je drugotoženca v tistem postopku zastopala skrbnica za poseben primer. Ti podatki vzbujajo dvom o obstoju drugotoženčeve pravdne sposobnosti in posledično o veljavnosti pooblastila, danega odvetnikoma za zastopanje v tej pravdi. Glede na to je podana bistvena kršitev določb postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kar narekuje razveljavitev sodbe v delu, ki se nanaša na drugotoženca.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023376
KZ-1 člen 20, 20/1, 251, 251/1. ZKP člen 379, 445, 445/1.
posredno storilstvo – kazenska dejavnost – obstoj kaznivega dejanja – ponarejanje listin – opis kaznivega dejanja – posredni storilec – postopek s pritožbo – obravnava pred sodiščem druge stopnje
Posredno storilstvo je ena izmed oblik storilstva, ki pa ima določene specifične lastnosti. Zanj je značilno, da storilec kaznivega dejanja iz ozadja vodi dejavnost drugega, tisti, ki neposredno izvršuje kaznivo dejanje, pa je le njegova podaljšana roka. Eden od primerov posrednega storilstva predstavlja po stališču pravne teorije tudi situacija, ko neposredni storilec ravna brez krivde ali z zmanjšano krivdo. Obdolženkino ravnanje je sodišče prve stopnje zato pravilno opredelilo kot (posredno) storitev kaznivega dejanja po prvem odstavku 251. člena KZ-1, pri čemer je bila njena mama na podlagi dogovora z obdolženo, kar je slednja tudi potrdila v zagovoru, dejansko le „sredstvo“ za dosego cilja, to je uveljavitve pravic iz zdravstvenega zavarovanja za obdolženo. Bistveno za posredno storilstvo namreč je, da je storilec tisti, ki ima oblast nad dejanjem. To pa je, upoštevaje vse navedeno, tudi po presoji pritožbenega sodišča imela obdolžena, pri tem pa je njena mama le neposredno izvršila njeno voljo. Opisano izkazuje, da je obdolžena vodila drugega, to je mamo, k ravnanju, ki ga je obdolžena dejansko štela za svojega.
ZFPPIPP člen 378, 378/1, 383, 383/4, 396, 398, 399, 399-1, 400, 400/2, 400/5, 408. KZ člen 311, 311/3. KZ-1 člen 308.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – pravni interes za vodenje postopka – ni stečajne mase – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države – zavrženje predloga – nov predlog
Kaznivo dejanje Prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države po tretjem odstavku 311. člena KZ RS je kaznivo dejanje proti premoženju.
Dolžnik nima pravnega interesa za vodenje stečajnega postopka, saj odpusta obveznosti ne bo dosegel, upniki pa ne bodo poplačani, ker ni stečajne mase.
Posledično je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo predlog za odpust obveznosti. S tem je dolžniku odprlo možnost, da ponovno predlaga začetek stečajnega postopka in odpust obveznosti, ko bodo izpolnjeni pogoji, da se obsodba izbriše iz kazenske evidence.
uveljavljanje predkupne pravice – obvestilo predkupnega upravičenca o javni dražbi
Pritožnica ni zatrjevala niti dokazala, da ima predkupno pravico na zatrjevanih nepremičninah vpisano v zemljiško knjigo.
Na podlagi priložene pogodbe ni pridobila take predkupne pravice, ki stečajnega upravitelja zavezuje bodisi k obveščanju predkupnega upravičenca o dražbi, bodisi k spoštovanju določil o vodenju javne dražbe, na kateri poleg dražiteljev sodeluje tudi predkupni upravičenec.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM0022744
SZ-1 člen 103, 103/3, 112, 112/3, 112/4. ZFPPIPP člen 386, 386/1. ZPP člen 77, 77/2.
najemna pogodba - odpoved - osebni stečaj najemnika
Toženec je fizična oseba, kar pomeni, da z uvedbo osebnega stečaja ni prenehal obstajati. Še vedno je procesno sposoben, njegova poslovna sposobnost je iz razloga, ker je v osebnem stečaju zgolj omejena.
dogovor o višini odvetniške nagrade – pravdna sposobnost – poslovna sposobnost – načelo koncentracije in hitrosti postopka – skrbnost pri zbiranju procesnega gradiva – skrbnost pri uresničevanju procesnih pravic – navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbenem postopku – nedovoljena pritožbena novota
Načelo koncentracije in hitrosti postopka je mogoče uresničiti le v primeru, če tudi stranki (ne samo sodišče) svoje pravice uresničujeta skrbno in pošteno. Skrbnost pri zbiranju procesnega gradiva (za zbiranje procesnega gradiva sta zadolženi stranki) strankama nalaga, da že v postopku pred sodiščem prve stopnje preverita okoliščine sklepanja pogodbe, ki je predmet obravnave v pravdnem postopku.