Glede na to, da so določbe ZSPJS o plačah v javnem sektorju, zlasti glede na 3. člen ZSPJS, prisilne narave, je potrebno uporabiti določbo 86. člena OZ, ki govori o ničnosti pogodbe in določa, da je pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Pogodbeno določilo, ki določa, da je javni uslužbenec upravičen do višje plače, kot je zakonsko določena, je nično. Nično pogodbeno določilo nima pravnega učinka. Kdor je na podlagi nične pogodbe že izpolnil svojo obveznost, je izpolnil nekaj, česar ni bil dolžan. Zato ima pravico zahtevati svojo izpolnitev nazaj s kondikcijskim zahtevkom. Enako velja za napačen obračun plače, zaradi katerega pride do preplačila plače oziroma do višjega izplačila plač, ki presega plačo, določeno v skladu z ZSPJS. Zato v tem primeru ne pride v poštev določba 191. člena OZ. Javni uslužbenec namreč lahko dobi plačo le v višini, kot jo določa zakon oziroma podzakonski akti ali kolektivne pogodbe. Če mu je bila izplačana višja plača od zakonsko določene, mora razliko vrniti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0022754
OZ člen 619, 289. ZPP člen 286b, 286b/1.
pogodba o delu - kooperacijska pogodba - odložni pogoj - plačilo podizvajalcu po prejemu plačila od naročnika - takojšnje grajanje procesnih kršitev
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo in ocenilo, da ima sklenjena kooperacijska pogodba pravno naravo pogodbe o delu oziroma podjemne pogodbe po 619. členu OZ. Tožnik se je namreč kot podjemnik zavezal opraviti določen posel (oprava strojnih uslug), toženec kot naročnik pa se je zavezal, da bo tožniku plačal za opravljeno delo.
- Tak dogovor med tožencem kot izvajalcem in tožnikom kot podizvajalcem, da bodo dela plačana podizvajalcu potem, ko se bo izvajalec poplačal pri naročniku, je zgolj zavezoval podizvajalca, da počaka določen primeren čas, po poteku katerega šele lahko zahteva plačilo dogovorjene cene za opravljano delo od izvajalca – neodvisno od tega, ali je bil izvajalec poplačan od naročnika ali ne.
- Sodišče druge stopnje soglaša z nadaljnjim prvostopenjskim zaključkom iz točke 12 obrazložitve sodbe, da je najkasneje takrat, ko je jasno, da se pogoj ne bo uresničil (oziroma po poteku razumnega in primernega roka), treba šteti, kot da čas izpolnitve oziroma rok ni določen (289. člen OZ), zaradi česar upnik (podizvajalec) pridobi pravico zahtevati takojšnjo izpolnitev.
V 34.a členu ZST-1 je določeno, da je ugovor zoper plačilni nalog dopusten, če je sodna taksa že plačana, ali če jo je sodišče napačno odmerilo. Ker ta razloga v postopku pred sodiščem prve stopnje nista bila uveljavljana, je sodišče prve stopnje ugovor zoper plačilni nalog utemeljeno zavrnilo.
Tožnikov interes za tožbo res ne bi bil vprašljiv, če ne bi umaknil dajatvenega dela zahtevka, vendar ga je, in to zaradi izpolnitve. Pravni interes za ugotovitveno tožbo je procesna predpostavka, ki mora obstajati ves čas postopka, tudi še v trenutku zaključka glavne obravnave.
Falsa nominatio non nocet. Če se sklep imenuje sodba, še ne pomeni, da je napačen. Napačno poimenovanje sodne odločbe ni v ničemer vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve.
odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – dolžnostno ravnanje – normalna pohodna površina – luknja v tleh – notranja pohodna površina – škodna posledica – objektivna predvidljivost nastanka škodne posledice – skrbnost – prepoved povzročanja škode
Ker je bila reža med obrobo in tlemi na mestu, ki povprečnemu obiskovalcu poslovalnice ni bila vidna oziroma zaznavna, tako velika, da se je vanjo zagozdila peta obuvala, je pravilen zaključek sodbe, da je bil nastanek škodne posledice objektivno predvidljiv in da opustitev sanacije poškodbe tal predstavlja opustitev dolžnega ravnanja toženkine zavarovanke.
stroški postopka – priznanje terjatve v stečajnem postopku – pripoznava tožbenega zahtevka – zavrženje tožbe – povrnitev pravdnih stroškov – uspeh v postopku
Ravnanje stečajnega upravitelja v stečajnem postopku, ki prizna terjatev, hkrati pa terjatve ne prereka nihče od upnikov, ima enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku in je zato gledano celovito oba postopka, treba šteti, da je tožeča stranka preko priznanja terjatve v stečajnem postopku z zahtevkom zoper toženko v tej pravdi uspela.
Odločanje o predlogu za vrnitev zaplenjenega premoženja z dne 28. 1. 2014 (na podlagi določb ZIKS) sodi v sodno pristojnost in sodišče prve stopnje ni imelo podlage za odločitev, da predlog odstopi v reševanje pristojnemu upravnemu organu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0053109
ZPP člen 14. KZ člen 221.
identično dejansko stanje – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo – ekskulpacijski razlogi – kaznivo dejanje prikrivanja – višina škode
Vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo pomeni, da toženec v pravdi ne more dokazovati, da tega dejanja ni storil, da ni kriv in da med njegovim dejanjem in nastankom škode ni vzročne zveze; skratka, ne more uveljavljati ugovorov, nasprotujočih ugotovitvam, ki so tvorile podlago za izdajo kazenske obsodilne sodbe.
negatorna tožba – vznemirjanje lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožena stranka brez dovoljenja posegla v nepremičnine tožeče stranke z zgraditvijo nadstreška, položitvijo tlakovcev ter z dograditvijo dela nakladalne rampe. Ob takih posegih tožene stranke je dokazno breme, da je imela soglasje za take posege, na toženi stranki. Tožena stranka tega dokaznega bremena ni zmogla, saj ustnega soglasja takratnega direktorja tožeče stranke ni dokazala, tako da je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno odločilo, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku.
dedovanje – vračunanje daril v dedni delež – pomoč pri gradnji hiše – skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje – dokazovanje – zapisnik iz drugega postopka
Sodišče prve stopnje je glede vprašanja, ali so bila darila pokojnih staršev prve toženke (oziroma zapustnika) dana samo njej ali obema zakoncema, pravilno izhajalo iz ustaljene sodne prakse, po kateri se pri ustvarjanju skupnega premoženja zakoncev pomoč oziroma darila sorodnikov in prijateljev šteje kot prispevek dan obema zakoncema po enakih deležih, vse dokler zainteresirani ne dokaže, da je bilo darilo v času daritve namenjeno le obdarjencu.
predlog za delitev skupnega premoženja – predpostavke za delitev skupnega premoženja – obstoj skupnega premoženja – neodpravljiva nesklepčnost predloga – nepremičnina, ki ni v lasti strank – prepoved reformatio in peus
Predlog za delitev nepremičnine, ki ni v (so)lasti strank nepravdnega postopka, je neodpravljivo nesklepčen.
dogovor o višini odvetniške nagrade – pravdna sposobnost – poslovna sposobnost – načelo koncentracije in hitrosti postopka – skrbnost pri zbiranju procesnega gradiva – skrbnost pri uresničevanju procesnih pravic – navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbenem postopku – nedovoljena pritožbena novota
Načelo koncentracije in hitrosti postopka je mogoče uresničiti le v primeru, če tudi stranki (ne samo sodišče) svoje pravice uresničujeta skrbno in pošteno. Skrbnost pri zbiranju procesnega gradiva (za zbiranje procesnega gradiva sta zadolženi stranki) strankama nalaga, da že v postopku pred sodiščem prve stopnje preverita okoliščine sklepanja pogodbe, ki je predmet obravnave v pravdnem postopku.
STVARNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082127
Zakon o prisilni poravnavi in stečaju člen 129. ZPP člen 181.
ugotovitvena tožba – uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim – vpis nepravega lastnika v zemljiški knjigi – tožba na ugotovitev lastninske pravice – pasivna legitimacija – pravno nasledstvo – pravni naslednik vpisanega tabularnega lastnika – prevzem premoženja stečajnega dolžnika – neunovčena sredstva
Tožba na ugotovitev lastninske pravice ob izkazanem pravnem interesu, je ustrezno pravno varstvo pravic zakonitega lastnika, če je v zemljiški knjigi vknjižen drug (nepravi) lastnik. Pasivno so legitimirani tudi pravni nasledniki vpisanega tabularnega lastnika (ki je umrl oziroma prenehal obstajati), to pa je v konkretnem primeru prav toženka, na podlagi sklepa Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani z dne 28. 1. 1976. Poleg tega, da je sodišče na podlagi 129. člena Zakona o prisilni poravnavi in stečaju sklenilo, da bo o neunovčenih sredstvih stečajnega dolžnika odločilo s posebnim sklepom, je namreč odločilo tudi, da morebitna ostala sredstva (ki niso bila unovčena v stečaju in ki tudi ne bodo predmet sklepa o neunovčenih sredstvih stečajnega dolžnika) pripadajo Občini, katere pravna naslednica je prav toženka.
ZPP člen 155, 155/1, 394, 394/1, 394/1-9, 394/1-10, 395, 395/2. ZOdvT člen 41. Odvetniška tarifa člen 20.
predlog za obnovo postopka – obnovitveni razlogi – nova dejstva in dokazi – druga sodna odločba – stroški – stroški kilometrine
Dejstva, ki so bila ugotovljena v zadevi P 1821/2013-II, in dokazi, ki se nahajajo v tem spisu, niso upoštevni na podlagi drugega odstavka 395. člena ZPP, saj bi tožnika ob dolžni skrbnosti morala spremljati potek te zadeve ter se pravočasno seznaniti z vsemi relevantnimi dejstvi in dokazi, ki bi jima bili v prid, in jih pravočasno uporabiti v tej pravdi, za kar sta imela vse možnosti.
Tretji odstavek 202. člena ZP-1 med drugim določa, da je denar, ki se pridobi s prodajo odvzetih predmetov, prihodek države. Pritožnik zato neutemeljeno uveljavlja, da bi sodišče prve stopnje od ugotovljenih stroškov odvoza vozila, hrambe vozila in prodaje odvzetega vozila v skupnem znesku 466,16 EUR moralo odbiti znesek kupnine za vozilo.
odgovornost zakoncev v zvezi s skupnim premoženjem – dedovanje – odgovornost dediča za zapustnikove dolgove
Ker je toženec poravnal zapustničine dolgove v vrednosti podedovanega premoženja je njegov ugovor, da tožeči stranki ne dolguje ničesar, utemeljen in je odločitev sodišča prve stopnje, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku, materialnopravno napačna.
Ker je v postopku za odpoved najemne pogodbe, ki je bila sklenjena za nedoločen čas, sodišče prve stopnje temu ugodilo in je že med pravdo najemna pogodba prenehala, tožena stranka pa je ugovarjala izpraznitvi z novim dogovorom med pravdnima strankama, je treba ugotoviti, kaj je bilo dogovorjeno. Če ni prišlo do novacije oziroma do drugačnega dogovora v zvezi z najemno pogodbo, ni mogoče le delno ugoditi izpraznitvenemu zahtevku.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - pravna oseba - vročanje pravni osebi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pooblaščenec za sprejemanje pisanj
Pravnim osebam se vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem ali delavcu, ki je v pisarni oziroma poslovnem prostoru ali sedežu. Iz povratnice v spisu izhaja, da je na vročilnici podpis C., ni pa navedeno, kdo je podpisal povratnico in v kakšnem svojstvu. Glede na navedeno bo potrebno preveriti trditve tožene stranke, da je bila tožba vročena C. C, ki ni bila pooblaščena za sprejem sodnih pisanj tožene stranke in v zvezi s tem izvesti dokaze, ki jih predlaga tožena stranka,
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071084
ZOR člen 210, 213. OZ člen 190. ZZZDR člen 59, 59/2. ZPP člen 319, 319/3.
vlaganje v nepremičnino tretjega – povrnitev vlaganj – obligacijski zahtevek – neupravičena pridobitev – obogatitveni princip – ugovor zastaranja – prehod koristi od vlaganj – izselitev iz stanovanja – obseg skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – predhodno vprašanje – procesno pobotanje – korist od brezplačne souporabe nepremičnine – sklepčnost pobotnega ugovora – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Tožnikov zahtevek je obogatitvene narave. Iz naslova vlaganj v nepremičnino tožencev uveljavlja plačilo za povečanje vrednosti njihove nepremičnine. Pravilna uporaba 210. člena ZOR narekuje, da je treba v primeru, ko je oseba, ki je vlagala v tujo nepremičnino, imela tudi koristi od te nepremičnine (v obravnavani zadevi njena brezplačna souporaba za bivanje), vrednost te koristi odšteti od povečane vrednosti nepremičnine zaradi izvršenih vlaganj. V obsegu te dosežene koristi namreč ni mogoče govoriti o prikrajšanju, kar pomeni, da je tožnikov verzijski zahtevek lahko utemeljen le v delu, v katerem povečanje vrednosti nepremičnine zaradi tožnikovih vlaganj presega njegovo korist od souporabe te nepremičnine.
stvarna pristojnost sodišča – pravila postopka v gospodarskih sporih
Tožeča stranka je fizična oseba – lektorica, pisateljica, samozaposlena v kulturi, zato v danem primeru ne pridejo v poštev pravila postopka v gospodarskih sporih.