STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0081518
ZFPPIPP člen 248, 248/1, 248/3, 248/4, 267, 267/2. ZPSPP člen 22.
pravica stečajnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe – soglasje sodišča k odstopu od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe – odstop od najemnih in zakupnih pogodb – enostransko upravičenje stečajnega dolžnika – predlog upravitelja za soglasje k uresničitvi odstopne pravice od najemne pogodbe – zavrženje – investicijska vlaganja najemnika – odpoved najemnih in zakupnih pogodb – odpovedna pravica
Določbe v pogodbi, ki se nanašajo na najemnikova vlaganja v predmet najema, ne spreminjajo narave najemne pogodbe, zaradi česar bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti določbo 248. člena ZFPPIPP in predlog upraviteljice zavrniti, saj takšno soglasje zakonsko ni predvideno. Zgolj zato, ker bi z uporabo določb o odstopu od obojestransko neizpolnjene pogodbe v konkretnem primeru bilo mogoče doseči ugodnejše pogoje za poplačilo upnikov, ni mogoče zaobiti specialne zakonske določbe, ki ureja odpoved najemnih in zakupnih pogodb.
pripadajoče zemljišče - javno dobro - pravni interes
Predlagatelj postopka v nepravdnem postopku, v katerem si prizadeva, da bi predmetna nepremičnina pridobila status pripadajočega zemljiška k stavbi, ima pravni interes, da taista nepremičnina ne pridobi status javnega dobra. Pravilna je tudi materialnopravna presoja sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru Odlok ne more predstavljati pravne podlage za zaznambo javnega dobra pri uvodoma navedeni parceli. Res je, da je mogoča zaznamba tudi v primeru, ko je sprejet podzakonski predpis ali drug splošni pravni akt, vendar le, če je z uveljavitvijo le-tega nastala javno pravna omejitev v prometu z nepremičnino, sicer pa je treba izdati odločbo o določitvi statusa javnega dobra (1. in 2. točka drugega odstavka 111. čelna ZZK-1).
Predsednica sodišča je z odločitvijo o izreku denarne kazni tožnici zaradi zlorabe procesnih pravic nedopustno posegla v neodvisni položaj sodnika pri odločanju o konkretni pravdni zadevi, ne da bi za tako njeno ravnanje obstajala kakršna koli podlaga.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0077985
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 398, 398/1, 399, 399/1, 400, 400/2, 406. ZPP člen 142, 142/4, 365, 365/1. KZ-1 člen 82, 82/4, 82/4-2.
odpust obveznosti – tek rokov – vročanje – fikcija vročitve – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – izpolnjeni pogoji za izbris pravnomočne obsodbe iz kazenske evidence – nova okoliščina – ponoven predlog za odpust obveznosti
V skladu s četrtim odstavkom 142. člena ZPP se šteje, da je bil sklep o odpustu obveznosti dolžniku vročen z iztekom 15 dni, ker dolžnik sodne pošiljke ni sam dvignil. Vročitev dolžniku se je štela za opravljeno zadnji dan 15 dnevnega roka, torej v četrtek, 1. 10. 2015. Pritožbeni rok je dolžniku začel teči šestnajsti dan po puščenem obvestilu (16. 9. 2015), to je v petek, 2. oktobra, in je iztekel v 15 dneh, to je v petek, 16. oktobra 2015. To je bil tudi zadnji dan, ko bi moral dolžnik vložiti pritožbo. Ker je bila pritožba vložena šele v ponedeljek, 19. oktobra, je bila vložena prepozno.
V dejanski situaciji, ko so med tekom postopka osebnega stečaja, in sicer do konca postopka, izpolnjeni pogoji za izbris pravnomočnih obsodb iz kazenske evidence, lahko dolžnik, ne glede na izpodbijani (pravnomočni) sklep o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti, slednjega ponovno vloži. Gre namreč za novo okoliščino (izbris iz kazenske evidence), ki ni zajeta v historični dogodek, ki je predstavljal dejansko podlago pravnomočnega sklepa o zavrnitvi predlaganega odpusta obveznosti.
zakonski pogoji za sprejem na varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - duševna motnja - odvisnost od drog - nevarnost ogrožanja zdravja - potreba po nadzorovani obravnavi in kontroliranem jemanju zdravil na varovanem oddelku
Zdravljenje v domačem okolju v nadzorovani obravnavi bi bilo ustrezno le ob opustitvi drog, kar pa po enoletni abstinenci pri nasprotnem udeležencu ni zagotovljeno, pri čemer tudi ne gre prezreti, da slednji še vedno izraža željo po drogi.
Nimata prav pritožbi, da bi moralo sodišče prve stopnje v konkurenci dveh upniških predlogov upoštevati le prvega. V ZFPPIPP za to ni nobene podlage. Ker je pred vložitvijo predlogov za začetek postopka prisilne poravnave predhodno nad dolžnikom tekel postopek preventivnega prestrukturiranja, je sodišče prve stopnje s sklepom, s katerim je ugotovilo obstoj razlogov za ustavitev postopka preventivnega prestrukturiranja, upnike in dolžnika pozvalo, naj v enem mesecu po objavi sklepa vložijo predlog za začetek postopka prisilne poravnave. Glede na to, da so upravičeni predlagati začetek postopka prisilne poravnave (tudi) upniki, ki so skupno imetniki finančnih terjatev dolžnika, katerih vsota presega 20 odstotkov finančnih obveznosti dolžnika, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu dolžnika, je jasno, da ZFPPIPP dopušča, da je v enomesečnem roku vloženih več predlogov za začetek postopka prisilne poravnave (največ štirje upniški in dolžnikov predlog).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0076723
ZPP člen 214, 339, 339/2, 339/2-8, 451, 452, 453. SPZ člen 118, 118/4, 118/4-2. OZ člen 271, 275, 768.
postopek v sporih majhne vrednosti – prekluzija – druga pripravljalna vloga tožene stranke – nova dejstva – novi dokazi – nujnost odgovora – pravica do izjave – pavšalne trditve – upravnik – plačilo obratovalnih stroškov – izpolnitev s subrogacijo – subrogacija po zakonu – pravni interes za izpolnitev obveznosti
Ni dolžnost tožeče stranke, da na nekonkretizirane ugovore tožene stranke podrobneje odgovarja, saj niti ne ve, kaj med njima je sploh sporno.
Tožeča stranka bi v obravnavani situaciji ob toženkinem upoštevanju določbe 451. člena ZPP v pripravljalni vlogi (še) lahko odgovorila na trditve iz dopolnitve odgovora na tožbo in s tem zadostila trditvenemu bremenu, v katerega jo je tožena stranka „silila“, glede na omejitve iz 452. in 453. člena ZPP pa tega ni mogla več storiti po vložitvi pripravljalne vloge tožene stranke. Dejstvo, da se tožena stranka ni pravočasno branila, pa tudi po prepričanju pritožbenega sodišča, ne more iti v škodo tožeče stranke.
ZFPPIPP člen 9, 9/1, 9/1-2, 14, 14/4, 98, 234, 234/4, 373, 373/2. ZGD-1 člen 176, 176/2, 176/2-2, 402, 402/1, 414.
redna likvidacija družbe – pogoji za začetek stečajnega postopka – neizpodbojna domneva insolventnosti – insolventnost – družbenik – procesna legitimacija – zavarovana terjatev – položaj družbenikov – razdelitev premoženja družbenikom – prenehanje družbe – obveznosti upravitelja
Ker gre v primeru iz četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP za neizpodbojno zakonsko domnevo, bi pritožnica učinek te domneve izpodbila samo pod predpostavko, da bi izpodbila domnevno bazo te domneve, torej insolventnost.
Pritožnica ni zanikala, da ima družba še vedno odprto obveznost do zaposlene delavke iz naslova plače za celotno leto 2015 in pripadajočih davkov in prispevkov, ki jih mora izplačati ob obračunu plače. To pa pomeni, da pritožnica ni uspela izpodbiti dejanskih predpostavk, katerim zakon pripisuje učinke neizpodbojne domneve insolventnosti.
Tudi v stečajnem postopku, ne le pri redni likvidaciji družbe, se premoženje družbe lahko razdeli družbenikom oz. delničarjem.
pritožba – pravočasnost pritožbe – zavrženje pritožbe – vrnitev v prejšnje stanje – očitno neutemljen predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je očitno neutemeljen. Toženec niti ne navaja, še manj pa dokazuje, zakaj zaradi domnevne poslovne poti ne bi mogel vložiti pritožbe, saj je ta možnost (vsaj poštno) načeloma dana vsepovsod po svetu. Njegov predlog torej ne izpolnjuje kriterija upravičenega razloga za zamudo pri opravi procesnega dejanja.
pogodba o sodelovanju - odložni pogoj - vezanost plačila na izvedbo in rezultate razpisa - vsebina razpisa - načelo vestnosti in poštenja - preprečitev uresničitve odložnega pogoja - pogoj, določen v breme - pravna fikcija - pogodbena obveznost - pogodbeni interes - dolgoročno sodelovanje - izpolnitev namena - pričakovano poslovno sodelovanje - pripravljenost odpovedati se plačilu - preprečitev izpolnitve pogodbenega interesa
Če tožena stranka trdi, da razpisa, kot ga predvideva Pogodba o sodelovanju z dne 31. 1. 2011, ni izvedla (pa bi ga - da bi preverila, ali je tožeča stranka res najboljša in najugodnejša ponudnica storitev, dogovorjenih s Pogodbo o sodelovanju - morala) in če navedena trditev drži, je edini mogoč sklep ta, da je tožena stranka v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja sama preprečila uresničitev odložnega pogoja iz 4. odstavka 11. člena Pogodbe o sodelovanju, kateri je bil postavljen v njeno breme. Ker se skladno s četrtim odstavkom 59. člena OZ v takem primeru šteje, da je pogoj uresničen, tožena stranka tožnici v tem postopku torej že iz tega razloga neutemeljeno odreka plačilo za storitve po Pogodbi o sodelovanju oziroma plačilo vtoževanega zneska.
Dogovor o poplačilu Pogodbe nakazuje, da je bila tožena stranka vtoževani znesek dolžna plačati „v vsakem primeru“ in da tožeča stranka na takšno odpoved ni pristala, saj navedeni dokument nima niti datuma niti podpisov pravdnih strank.
Odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je treba v predmetni zadevi zamudne obresti od upnici prisojene odškodninske terjatve od začetka teka do dneva plačila obračunati po linearni metodi ter obresti od 28. 6. 2003 dalje obračunati od glavnice brez pripisa do takrat nateklih obresti, je pravilna. Prav iz razloga, iz katerega so bile za odškodninske terjatve prisojene zamudne obresti v višini obrestne mere zamudnih obresti, zmanjšane za TOM, namreč ni podlage za uporabo konformnega načina obrestovanja do vključno 27. 6. 2003, kakor tudi ni materialnopravne podlage za izračun obresti od 28. 6. 2003 tudi od obresti, ki so do takrat natekle.
nepopolna tožba – poziv na dopolnitev tožbe – procesni rok – sodne počitnice – tek roka med sodnimi počitnicami – pravni pouk – sklep o zavrženju tožbe
Če se sodne počitnice iztečejo na soboto, začne rok teči dalje že v nedeljo (16. 8.) in ne šele v ponedeljek (17. 8.).
Zakonska ureditev, ko sodišče zavrže vlogo stranke po izpeljanem postopku pozivanja, ne pomeni nedopustnega omejevanja pravice do učinkovitega sodnega varstva.
imetnik pravice uporabe vozila - domneva storitve prekrška
Imetnik pravice uporabe vozila v smislu določbe prvega odstavka člena 8 ZPrCP ni vselej tisti, ki je po navedbi lastnika imel vozilo (trenutno) v svoji uporabi (posesti), temveč samo za tiste osebe, ki vozilo trajno uporabljajo namesto lastnika, kadar jim lastnik prepusti v uporabo tako vozilo na podlagi pogodbe ali pa kadar je lastnik vozila otrok, mladoletnik ali polnoletna oseba brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Le v teh primerih se torej domneva storitve prekrška nanaša na imetnika pravica uporabe vozila, ne pa tudi na lastnika vozila.
Kadar se dejstva, ki so pomembna za uporabo dveh ali več pravnih norm, večinoma prekrivajo, gre brez dvoma za eno dejansko stanje, ki ga je mogoče subsumirati pod različne pravne norme. Ko gre za en historični dogodek in s tem za eno dejansko podlago, pa pomeni sklicevanje na drugo vrsto (odškodninske) odgovornosti samo spremembo pravne kvalifikacije zahtevka.
PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC0004238
ZPrCp člen 8, 8/1. ZMV člen 29.
odgovornost lastnika vozila - imetnik pravice uporabe - obrnjeno dokazno breme - plačilni nalog
Obveznost obrnjenega dokaznega bremena ni zgolj na lastniku vozila, temveč tudi na imetniku pravice uporabe, vendar pa imetnik pravice uporabe vozila v smislu 8. člena ZPrCP ni vsakdo, ki je po navedbi lastnika imel vozilo (trenutno) v svoji posesti, temveč samo oseba, ki je kot imetnik pravice uporabe vpisan v prometno dovoljenje. Gre torej za osebe, ki vozilo trajno uporabljajo namesto lastnika, kadar jih lastnik uporabo prepusti na podlagi pogodbe, ali kadar je lastnik vozila otrok, mladoletnik ali polnoletna oseba brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Le v teh primerih se domneva storitve prekrška iz prvega odstavka 8. člena ZPrCP nanaša na imetnika pravice uporabe, ne pa tudi na lastnika vozila. V vseh drugih primerih pa domneva zadeva zgolj lastnika vozila, ne glede na to, ali je vozilo (bodisi začasno, bodisi trajno) zaupal v uporabo drugi osebi. Zato v konkretnem primeru za storilko nikakor ne velja obrnjeno dokazno breme.
OZ člen 1012, 1019, 1019/3, 1020, 1022, 1025. ZFPPIPP člen 226.
poroštvo
Solidarni porok odgovarja upniku kot glavni dolžnik za celo obveznost in lahko upnik zahteva izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka ali pa od obeh hkrati. Porok se zaveže nasproti upniku izpolniti veljavno in zapadlo obveznost glavnega dolžnika. Njegova obveznost je akcesorna, saj sta njen nastanek in obstoj odvisna od glavne obveznosti. To pa pomeni, da zapadlost obveznosti glavnega dolžnika pomeni tudi zapadlost poroštvene obveznosti.
postopek o prekršku - kazenski postopek - prekrivanje zakonskih znakov prekrška in kaznivega dejanja - zavrnitev obdolžilnega predloga - prekinitev postopka o prekršku - začetek rednega postopka o prekršku
Ker gre za isti historični dogodek in se obdolžencu tako v postopku o prekršku, kot tudi v kazenskem postopku očita vožnja pod vplivom alkohola, ki je zakonski znak očitanega mu kaznivega dejanja, ni dvoma, da mora biti tak storilec primerno procesuiran po večji kriminalni količini. Zato je treba postopek o prekršku, če se je že začel, prekiniti, ne pa zavrniti obdolžilni predlog. Redni postopek o prekršku se je namreč začel z vložitvijo obdolžilnega predloga.
spor majhne vrednosti – nesporna dejstva – priznana dejstva – neizvedba naroka – spremenjene trditve stranke – preklic priznanja
V situacijah, ko stranka najprej prizna neko dejstvo, potem pa ga popolnoma zanika, mora stranka svoj preklic obrazložiti, to je pojasniti, zakaj je preklic upravičen in to upravičenost tudi izkazati.
ZST-1 člen 11, 11/1, 12, 12/1. ZPP člen 365, 365-3.
sodna taksa – oprostitev plačila sodnih taks – delna oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju – upoštevanje podatkov po uradni dolžnosti – občutno zmanjšana sredstva za preživljanje – pritožba – podpis pritožbe – nepodpisana pritožba – oddaja vloge neposredno na sodišču
Tožnik je prejemal mesečno okoli 1.170,00 EUR. To pa je dohodek, ki ne dopušča taksne oprostitve. Ta je namreč namenjena le socialno najšibkejšim slojem prebivalstva.