stranski intervenient – stranska intervencija – subjektivna sprememba tožbe na aktivni strani – privolitev toženke – izdaja sklepa – naknadno sosporništvo – napačen pravni pouk – zavrženje pritožbe
Za vstop tretjega tožnika v pravdo privolitev toženke in njenega stranskega intervenienta ni potrebna. Takšna subjektivna sprememba tožbe je v popolni dispoziciji tožnika, saj se procesni položaj toženca zaradi nje v ničemer ne spremeni. Morebitnega toženčevega nasprotovanja sodišče ne more suplirati s svojim sklepom, tako kot to lahko stori takrat, kadar toženec nasprotuje objektivni spremembi tožbe (prvi odstavek 185. člena ZPP). Še več, sodišče o subjektivni spremembi sodbe ne izda nobenega sklepa. Če za naknadno sosporništvo niso izpolnjeni predpisani pogoji iz prvega odstavka 191. člena ZPP, zadevo razdruži in tožbo novega tožnika obravnava posebej (tretji odstavek 300. člena ZPP), sicer pa nadaljuje postopek (tudi) z novim tožnikom. Temu lahko toženec oporeka šele v pritožbi zoper končno odločbo.
ZIZ člen 38c, 291, 291/3, 294c. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 30. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 10. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom tarifna številka 16.
stroški izvršitelja – obračun izvršitelja – razrešitev izvršitelja – prevzem poslov po razrešenem izvršitelju – seznanitev s spisom in vpis v evidenco – plačilo za delo
Opravilo izvršitelja, ki je v seznanitvi s spisom in vpisom v evidenco, je prvo njegovo dejanje po prevzemu spisa in mu zanj pripada plačilo ne glede na to, da je strankam v postopku ta strošek nastal že ob prvem dejanju razrešenega izvršitelja, saj tudi novi izvršitelj to delo opravi.
Tožeča stranka je umaknila tožbo in tožena stranka je umik prejela pred glavno obravnavo 8. 6. 2015. Ker je tožeča stranka umaknila tožbo, je sicer po 158. členu ZPP dolžna povrniti toženi stranki pravdne stroške. Vendar pritožba utemeljeno opozarja, da zaradi drugotožene stranke ni prišlo do naroka 8. 6. 2015 in je sodišče na zapisniku o glavni obravnavi že pravilno zapisalo kot tožečo stranko le prvotožnika.
ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0081100
ZDR člen 57, 62, 62/2. OZ člen 131, 963.
napoteni delavci – zavarovanje pred odgovornostjo – odškodninska odgovornost delodajalca – odškodninska odgovornost uporabnika – izplačilo odškodnine – regres do odgovorne osebe – spor majhne vrednosti
V primerih, ko je delavec, ki je sicer zaposlen pri enem delodajalcu, napoten na delo k drugemu delodajalcu (uporabniku), je za škodo, povzročeno pri delu, delavcu odgovoren tako kot delodajalec kot tudi uporabnik.
ZTLR člen 54. SPZ člen 217, 226. ODZ člen 1460, 1679.
stvarna služnost - ugotovitev obstoja stvarne služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti - neprava stvarna služnost - služnost v javno korist - dobra vera - dejansko izvrševanje služnosti - elektroenergetski objekt - daljnovod - rekonstrukcija daljnovoda - pridobitev stvarne služnosti - originarna pridobitev lastninske pravice - sprememba lastnika nepremičnine - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - vpis v zemljiško knjigo - deklaratornost vpisa v zemljiško knjigo - priposestvovanje neprave služnosti
Ker je bil predmetni daljnovod zgrajen in nato v uporabi od leta 1965 dalje, je treba uporabiti pravna pravila paragrafov 1460 do 1464 in paragraf 1479 ODZ v zvezi z načelnim mnenjem Zveznega vrhovnega sodišča SFRJ št. 3/60 z dne 4. 4. 1960 ter 54. člen ZTLR. Ti za priposestvovanje stvarne služnosti zahtevajo njeno dejansko izvrševanje 20 let brez nasprotovanja lastnika služeče stvari. Ker je tožeča stranka brez odpora tedanjega lastnika nepremičnin postavila daljnovod ter ga nato nemoteno uporabljala in vzdrževala, je v letu 1985 priposestvovala služnost, katere ugotovitev zahteva v tej pravdi. Gre za t.i. nepravo priposestvovanje služnosti, pri katerem se ne zahteva dobra vera priposestvovalca. Zadošča že, da se služnost dejansko izvršuje in da način izvrševanja ni nepošten.
Ker se pravni predniki tožeče stranke neovirano, vsaj v obdobju zadnjih 30 let uporabljali sporno traso služečega zemljišča za hojo in za vožnje z vsemi motornimi vozili, je služnost v obsegu iz tožbe priposestvovala tudi tožnica.
predznamba lastninske pravice - predlog za predznambo lastninske pravice - skladnost predlaganega vpisa z listino, ki je podlaga predlaganemu vpisu - vpis pri solastninskem deležu - zemljiškoknjižni postopek - formalnost zemljiškoknjižnega postopka - sklepčnost zemljiškoknjižnega predloga - ugoditev predlogu - delna ugoditev predlogu - smiselna uporaba določb Zakona o pravdnem postopku
Neutemeljene so tudi pritožbene trditve, da so izpolnjeni pogoji za delno ugoditev predlogu (le do 7/100-in), saj je zemljiškoknjižni postopek strogo formalen in zemljiško knjižno sodišče preizkuša le skladnost med listino in predlogom. Če te skladnosti ni, gre za nesklepčen predlog, ki mu ni mogoče ugoditi niti delno. ZZK-1 je specialen zakon, ki ureja vprašanje skladnosti med listino in predlogom, zato uporaba Zakona o pravdnem postopku v obravnavani zadevi ne pride v poštev.
spor majhne vrednosti - zastaranje - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga - obljuba plačila dolga - IOP
V primeru, ko je med pravdnima strankama bila sporna le terjatev iz enega pravnega posla in je v zvezi s to terjatvijo zakoniti zastopnik tožene stranke obljubil plačilo terjatve, je njegova izjava dovolj jasna in določna za materialnopravno pravilen zaključek, da je s tem zastaranje pretrgano.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063257
ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 324, 324/3, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 131, 689, 689/1.
spor majhne vrednosti - sklepčnost tožbe - trditve obeh pravdnih strank - nekonkretiziran dokazni sklep - procesni pobotni ugovor - obrambno sredstvo - učinkovanje pobota za nazaj - pavšalno prerekanje trditev - kršitev načela kontradiktornosti - odškodninski zahtevek - predpostavke odškodninske odgovornosti - zanikanje predpostavk - dokazovanje - priznana dejstva - predlog odločitve - tožbeni zahtevek - prevoznikova odgovornost za izgubo, poškodbo in zamudo pošiljke - izguba ali poškodba pošiljke
Trditveno gradivo tvori celota (pravočasnih) trditev obeh strank. Tudi če tožnik ne navede vseh pravno pomembnih dejstev, lahko nesklepčnost njegove tožbe odpravi toženec, s tem da poda manjkajoče trditve.
V sporih, ki tečejo na podlagi razveljavitve sklepa o izvršbi in nadaljevanja postopka v pravdi, se predlog za izvršbo in dopolnitev tožbe skupaj štejeta za tožbo. Iz obeh vlog tožeče stranke je jasno razbrati kaj zahteva – plačilo računov, navedenih v predlogu za izvršbo, skupaj z obrestmi in stroški postopka. Četudi tega v dopolnitvi tožbe ni navedla v obliki predloga odločitve, ni mogoče šteti, da določen tožbeni zahtevek ni bil postavljen.
Okoliščina, da sodišče v dokaznem sklepu navede, da se pogledajo vse listine v spisu in pri tem natančno ne specificira katere listine so to, ne pomeni nobene od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP.
Ugovor pobota je zgolj obrambno sredstvo, zato ni mogoče ugotoviti obstoja toženčeve terjatve v znesku, ki presega višino tožbenega zahtevka.
Ker se tudi pri procesnem pobotu šteje, da posledice pobota učinkujejo za nazaj, se terjatvi štejeta za pobotani z dnem nastanka poznejše terjatve.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0075832
URS člen 22. ZIZ člen 24, 24/3, 55, 55/1, 55/1-4. ZPP člen 2, 2/1, 7, 7/1, 286a, 286a/1, 337, 337/1.
sprememba upnika – prehod terjatve – kontradiktornost – pravica do izjave – trditveno in dokazno breme novega upnika za vstop v postopek – tuje pravo – italijansko pravo – po zakonu overjena zasebna listina
V zvezi s predlogom za spremembo upnika je treba upoštevati tudi dejstvo, da razlogi, da terjatev ni prešla na upnika, po svoji vsebini predstavljajo ugovorni razlog. Glede na navedeno je zato treba kljub temu, da ZIZ v zvezi z odločanjem o predlogu za spremembo upnika po pravnomočnosti sklepa o izvršbi kontradiktornosti ne zagotavlja v ugovornem postopku, pred odločitvijo o dopustitvi vstopa novega upnika zagotoviti dolžniku pravico do izjave, tako da o morebitnem ugovoru, da terjatev ni prešla na upnika, odloči že sodišče prve stopnje.
prodajna pogodba - skrita stvarna napaka - nakup rabljenega vozila - odstop od prodajne pogodbe - garancija
Glede na pravilno ugotovitev sodišča, da je vzrok okvare vozila, ki je povzročil nevozno stanje - nestrokovno popravilo glave motorja, obstajal že ob izročitvi vozila tožniku 2. 8. 2011, je sodišče pravilno zaključilo, da so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 475. člena OZ.
IZVRŠILNO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075838
ZIZ člen 24, 24/4, 37, 37/1. ZD člen 203.
smrt dolžnika – prehod obveznosti – kvalificirana listina – sklep o dedovanju – neobstoj sklepa o dedovanju
Upnik mora prehod obveznosti na novega dolžnika izkazati z ustrezno listino. Sodna praksa sicer dopušča stališče, da izvršilno sodišče v primeru dolžnikove smrti (lahko) tudi sámo nadaljuje postopek zoper dediče, vendar pa se tudi v tem primeru zahteva sklep o dedovanju kot kvalificirana listina. Če prehoda dolga ni mogoče dokazati s sklepom o dedovanju, se lahko pravno nasledstvo dokaže s sodbo iz pravde na ugotovitev, da je zapustnikov dolg prešel na dediča.
Tožniku je bil ob upokojitvi glede na ugotovljeno pokojninsko osnovo po veljavnih predpisih priznan najvišji možni odmerni odstotek od pokojninske osnove (v višini 85 % pokojninske osnove). Glede na pokojninska obdobja iz časa pred 1. 1. 2000 tudi na podlagi določb ZPIZ-1 tožniku ne more biti priznan višji odmerni odstotek pokojnine, če mu je bil že pred uveljavitvijo ZPIZ-1 priznan najvišji odstotek po v času odmere pokojnine veljavnem zakonu. Zato tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke s priznanjem pravice do starostne pokojnine v višjem odmernem odstotku (v višini 91 % pokojninske osnove) ni utemeljen.
Po 72. členu ZPIZ-1 se invalidska pokojnina odmeri od pokojninske osnove, izračunane na enak način kot pokojninska osnova za odmero starostne pokojnine. Toženec je pravilno v skladu z določbo 39. člena ZPIZ-1 izračunal najugodnejšo pokojninsko osnovo na podlagi 18 - letnega povprečja plač oz. zavarovalnih osnov, valoriziranih na koledarsko leto pred letom uveljavitve pravice do pokojnine. Invalidska pokojnina je odmerjena od pravilne osnove. Zato tožbeni zahtevek na odpravo odločbe, s katero je toženec tožniku odmeril invalidsko pokojnino, ni utemeljen, saj ni nobene podlage, da bi se mu invalidska pokojnina odmerila v višjem znesku.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014909
Pravilnik o varnosti in zdravju pri delu s slikovnim zaslonom člen 10. ZDR 6a, 45, 45/1, 45/2, 45/3. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - plačilo odškodnine - nezgoda pri delu - mobbing - trpinčenje na delovnem mestu
Tožena stranka tožnici od maja 2009 do februarja 2012, ko je začela s postopkom odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu, ni zagotavljala varnega dela, ker je morala tožnica svoje delo opravljati v nasprotju z zdravniškim spričevalom. Tožnica je namreč za računalniškim ekranom delala več ur, kot ji je bilo določeno v zdravniškem spričevalu. Pasivnost tožene stranke je pomenila kršitev pravic iz delovnega razmerja in pomeni ponavljajoče se, graje vredno ravnanje, s čimer je izpolnjen dejanski stan iz 6.a člena ZDR, ki opredeljuje trpinčenje na delovnem mestu. Zato je odškodninski zahtevek iz naslova trpinčenja na delovnem mestu v obdobju od maja 2009 do februarja 2012 utemeljen. Ni pa utemeljen za čas od aprila 2007 do maja 2009, saj ob predhodno izdanem zdravniškem spričevalu iz leta 2006 in dejstvu, da se tožnici ob spremembi delovnega mesta ni spremenila ocena tveganja, toženi stranki za to obdobje ni mogoče očitati, da tožnici ni zagotavljala varnega dela.
solidarnostna pomoč - izpolnjevanje pogojev - invalid III. kategorije invalidnosti - delo s polovičnim delovnim časom - minimalna plača
V skladu z 2. odstavkom 13. člena Aneksa h KPND je do solidarnostne pomoči upravičen javni uslužbenec, če njegova osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer, ne presega oziroma ne bi presegala višine minimalne plače. Tožnik je kot invalid III. kategorije invalidnosti delal s polovičnim delovnim časom. Ker je minimalna plača določena kot najnižje plačilo za polni delovni čas, jo je potrebno zaradi primerjave z dolžino tožnikovega delovnega časa in plačilom deliti na polovico. Tožnikova osnovna plača za polovični delovni čas je višja od polovice minimalne plače, zato tožnik ni upravičen do solidarnostne pomoči.
začasna nezmožnost za delo - nadomestilo za čas začasne nezmožnosti za delo - zavrženje zahteve
O enakem zahtevku za izplačilo nadomestila začasne zadržanosti od dela v spornem obdobju je bilo že pravnomočno odločeno in se dejansko stanje oziroma pravna podlaga, na katero se opira zahteva, ni spremenila. To pomeni, da je podan dejanski stan iz 4. točke 129. člena ZUP in da je toženec zahtevo pravilno zavrgel. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da odločba Ustavnega sodišča o ustavni pritožbi učinkuje zgolj v zadevi, v kateri je bila izdana. Odločba Ustavnega sodišča št. Up-794/11-15 z dne 21. 2. 2013, ki je bila vložena v zvezi z ustavno pritožbo druge osebe in ne tožnika, se nanaša na drug sodni postopek. Odločitev o ustavni pritožbi se zato ne more šteti za spremembo pravne podlage tudi za tožnika. Poleg tega zakonodaja, na dan, ko je tožnik vložil nov predlog za izplačilo nadomestila plače za čas začasne zadržanosti od dela, ni bila spremenjena in tudi ni bila spremenjena ob izdaji izpodbijanih upravnih aktov.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 48/1, 48/1-1.
izvedenina - nagrada za izvedensko mnenje - izvedenski organ
Ker je sodišče naložilo izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja izvedenskemu organu, v katerem so sodelovali trije člani, so do nagrade za to mnenje upravičeni vsi člani izvedenskega organa. Vsi trije člani so ponovno preštudirali spis, pregledali dodatno dokumentacijo in tožnico osebno pregledali.