zakonske zamudne obresti – neposlovne denarne obveznosti – upravičenje na podlagi zakona
Zamudne obresti predstavljajo civilno sankcijo za zamudo s plačilom denarne obveznosti, ki imajo neposreden temelj v zakonu tako pri zamudah s plačilom obveznosti, izvirajočih iz pravno-poslovnih razmerij (kot v danem primeru) kot tudi pri neposlovnih denarnih obveznostih. Pravica do zakonskih zamudnih obresti upniku, čigar dolžnik je v zamudi, zato pripada že (neposredno) na podlagi zakona.
OBLIGACIJSKO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064977
ZKZ člen 10, 10/2, 22. OZ člen 92.
ničnost – ničnostni razlog – izpodbojnost pogodbe
Po stališču sodne prakse sodišče pazi na ničnost po uradni dolžnosti le, če razpolaga z dejstvi, ki tvorijo podlago za izrek ničnostne sankcije.
Glede ZKZ, kot je bil spremenjen v letu 1979, je pravilen zaključek izpodbijane sodbe, da pogodba, sklenjena v nasprotju z zakonom, ni bila nična, ampak je bil za primere kršitve prepovedi prenosa kmetijskih zemljišč iz prve alineje drugega odstavka 10. člena ZKZ nekmetom predviden prenos nepremičnine na kmetijski zemljiški sklad (četrti odstavek 22. člena ZKZ). Za ostale kršitve je bila določena izpodbojnost pogodb.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL0071100
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 346, 346/3, 346a. ZPND člen 19, 21, 24. ZNP člen 4, 4/1.
ukrep po zpnd - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - razpis naroka za glavno obravnavo - načelo kontradiktornosti - kršitev pravice do izjave - vabilo na narok - vročanje vabila z nadomestno vročitvijo - nahajanje nasprotnega udeleženca v zaporu - nepravilna vročitev vabila - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - poročilo o kršitvah določb postopka - vročanje poročila strankam
Ker tožencu ni bilo omogočeno vabilo na narok izročiti osebno, naj bi bila opravljena nadomestna vročitev, in sicer 5. 5. 2015. Tak zaključek sodišča prve stopnje pa ni pravilen, saj se nasprotni udeleženec od 26. 3. 2015 nahaja v zaporu. Vročitev vabila na narok zato ni mogoče šteti za pravilno opravljeno.
povrnitev vlaganj v nepremičnino – vlaganje skupnega premoženja v premoženje tretje osebe – skupno premoženje – deleži na skupnem premoženju – darilo, dano v času trajanja zakonske zveze – darilo sorodnikov – zamudne obresti
Prispevek staršev prvotoženke je mogoče šteti kot prispevek obema zakoncema ne glede na to, da je šlo za vložek v nepremičnino, last drugotoženca.
Drugotoženec je obogaten od prenehanja življenjske skupnosti tožnika in prvotoženke.
plačilo zavarovalnine – prenehanje nezgodnega zavarovanja – neplačilo premije – razdor zavarovalne pogodbe brez odpovednega roka
Ker zavarovalec toženi stranki ni redno plačeval mesečnih obrokov premije oziroma jih ni poravnal v celoti, je ravnal v nasprotju z 936. členom OZ in sklenjeno zavarovalno pogodbo.
Ker je prišlo do nezgode po razdrtju pogodbe, tožeča stranka kot zavarovanec pri zavarovalnici (toženi stranki) ni imela več nezgodnega zavarovanja in zato tožena stranka (zavarovalnica) ni dolžna plačati zavarovalnine.
USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0080309
ZST-1 člen 13, 13/1, 34a, 34a/1. URS člen 22, 23.
sodne takse – ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – predlog za oprostitev plačila sodne takse – rok za plačilo sodne takse – pouk o začetku teka roka za plačilo sodne takse – pravica do sodnega varstva – enako varstvo pravic – fikcija umika tožbe
Tako ugovor zoper plačilni nalog kot predlog za oprostitev plačila sodne takse sta suspenzivni pravni sredstvi. Dokler o teh ni pravnomočno odločeno, o zamudi s plačilom sodne takse po plačilnem nalogu ni mogoče govoriti. Drugačno stališče bi izničilo pomen navedenih pravnih sredstev.
Zmotno je pritožbeno stališče, da bo prvostopenjsko sodišče moralo po pravnomočnosti sklepa o zavrženju ugovora zoper plačilni nalog in sklepa o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse tožeči stranki izdati nov plačilni nalog. Izdaja novega plačilnega naloga bi namreč tožeči stranki odprla novo pot za vlaganje pravnih sredstev zoper plačilni nalog, ki jih je sicer že izčrpala. Utemeljeno pa pritožnica prvostopenjskemu sodišču očita, da jo je bilo dolžno ob posredovanju sklepa Višjega sodišča v Ljubljani z dne 14. 7. 2015 pozvati k plačilu sodne takse. Le tako lahko stranka ve, od kdaj ji teče rok za plačilo sodne takse.
zamudna sodba - obrazložitev zamudne sodbe - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe v odgovor - vročitev s fikcijo - naslov dejanskega prebivališča
Sodišče prve stopnje zamudne sodbe ni obrazložilo, zato je podana bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kar je terjalo njeno razveljavitev. Pred vnovično odločitvijo bo moralo sodišče prve stopnje z izvedbo predlaganih dokazov preveriti še pritožničine navedbe, da toženki tožba sploh ni bila pravilno vročena v odgovor, saj na naslovu, kamor ji je bila tožba vročena s fikcijo, dejansko ne prebiva. Prihodnja odločitev sodišča (ki bo bodisi vnovična zamudna sodba bodisi sodba po izpeljanem kontradiktornem postopku) je torej odvisna od rezultata dokaznega postopka v zvezi z (ne)pravilnostjo vročanja tožbe v odgovor.
regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – služnostna pot – nujna pot – zveza z javno cesto – nastanek težko nadomestljive škode – izrek denarne kazni
Če dostop do hiše ni mogoč, je pa potreben, ni dvoma, da zaradi takšnega stanja nastaja škoda, ki ni nadomestljiva.
Denarna kazen po 226. členu ZIZ je edino sredstvo, s katerim sodišče lahko dolžnika prisili, da izpolni svojo obveznost, ki je v opustitvi ali dopustitvi.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – upravičen vzrok za zamudo – opravičljiv vzrok zamude – nepričakovan in nepredvidljiv dogodek – prometni zastoj – prometni zastoj v času jutranjih konic – izredna prometna situacija – neobičajni zastoj
Prometni zastoji v času jutranjih konic niso nepričakovan in nepredvidljiv dogodek, pač pa gre za vsakodneven in znan pojav, na katerega bi morala pooblaščenka pred narokom računati in ga upoštevati pri predvidevanju časa poti. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen.
pravdna sposobnost – postavitev skrbnika – skrbnik za poseben primer – odvzem opravilne sposobnosti – zavrženje tožbe – pritožba procesno nesposobne osebe
Pritožbe, ki je vložena po procesno nesposobni osebi, zoper sklep, s katerim je bila tožba iz tega razloga zavržena, ni mogoče zavreči. Vsakemu je treba priznati procesno sposobnost, da lahko s pritožbo izpodbija odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbo zavrglo iz razloga, da pri njemu ni podana procesna sposobnost.
Sodišče prve stopnje je v postopku ravnalo pravilno, ko je v skladu z 80. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na to, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben. Ker je v nadaljevanju postopanja po 81. členu ZPP ugotovilo, da tožnica ni zmožna sodelovati v postopkih pred sodiščem in podajati relevantnih podatkov, je pravilno pozvalo center za socialno delo, da tožnici postavi skrbnika. Ta je bil tožnici postavljen in ker je sodišče obvestil, da dejanj tožnice v predmetnem pravdnem postopku ne odobrava (tožnica pa je bila že ob vložitvi tožbe, ki je ni vložila po pooblaščencu, pravdno nesposobna), je šlo za pomanjkljivost, ki je na podlagi 81. člena ZPP ni mogoče odpraviti.
ZTLR člen 24, 25, 26. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
pridobitev lastninske pravice – gradnja na tujem zemljišču – pristanek h gradnji – pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih
Kadar graditelj ni dobroveren, se pravni učinki gradnje presojajo po 25. členu ZTLR. Lastnik zemljišča, ki je soglašal z gradnjo ali jo je takšnemu graditelju celo vnaprej dovolil, po končani gradnji izgubi lastninsko pravico na zemljišču, od graditelja pa sme zahtevati le plačilo prometne cene za zemljišče, na katerem stoji stavba in je potrebno za njeno redno rabo. Vendar do opisane pravne posledice pride samo takrat, kadar graditelj in lastnik zemljišča nista uredila medsebojnih pravic in obveznosti v zvezi z gradnjo z dogovorom oziroma s sporazumom o ureditvi skupnih razmerij v zvezi z gradnjo.
postavitev odvetnika po uradni dolžnosti – postopki po ZDZdr – plačilo nagrade in povrnitev stroškov odvetnika – znižanje plačila postavljenemu odvetniku – namen zakonodajalca za določitev nižjega plačila – pojasnila o uporabi tarife
5. odstavek 17. člena ZOdv se uporablja tudi pri odmeri nagrade odvetniku, postavljenemu za zastopanje po uradni dolžnosti po ZDZdr.
dokazovanje – dokazna ocena – sorodstveno razmerje strank in prič
Ne drži sicer, da je dokaz z zaslišanjem strank subsidiaren in pride v poštev le tedaj, ko ni drugih dokazov, je pa v primeru, kakršen je obravnavani, nujna kritična presoja njihovih izpovedb, upoštevajoč dejstvo, da gre za stranke (in v primeru žene in hčerke prvega toženca tudi prič), ki so zainteresirane za izid pravde. To ne pomeni, da sodišče svoje odločitve ne bi smelo opreti na njihove izpovedbe, bi pa moralo njihove izjave kritično presojati, ne pa zgolj povzeti, kot je to storilo v izpodbijani sodbi. Drži namreč pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni naredilo nikakršne dokazne ocene izjav strank in prič ter dokaznih listin, pri čemer slednje ne potrjujejo (ali vsaj ne v celoti) njihovih izpovedb.
ZFPPIPP člen 69, 69/2, 69/2-2, 121, 121/1. ZPP člen 188, 188/2, 274, 274 /1 , 334, 334/2.
umik vloge v stečajnem postopku
ZFPPIPP ne prepoveduje oziroma izključuje umika vloge/pravnega sredstva, vendar pa takšen umik (kot izraz načela dispozitivnosti) ni mogoč brez časovne omejitve.
Upnik bi ugovore zoper terjatve drugih upnikov lahko umaknil najkasneje do izdaje sklepa o preizkusu terjatev, s katerim je sodišče dokončno odločilo o ugovorih oziroma o tem, katera terjatev velja za priznano in katera za prerekano.
ZPP člen 367, 367/1, 374, 374/1. ZS člen 83, 83/1, 83/2, 83/2-6, 83/3.
sodne počitnice – spor za objavo popravka objavljene informacije – nujna zadeva – tek procesnih rokov – izredna pravna sredstva – revizija – rok za vložitev revizije v nujnih zadevah – zavrženje revizije – prepozna revizija
Pritožničino razmišljanje, da vložitev izrednega pravnega sredstva v nujni zadevi ni (več) nujna zadeva, nima podlage, prav tako pa ni ne logičen ne predpisan sklep, da zadeva ni nujna, če za vložitev revizije velja isti rok kot v vseh drugih zadevah.
Dejstva, za katera pritožniki menijo, da bi jih sodišče pri odločanju o začetku postopka prisilne poravnave moralo upoštevati, so dejstva, ki sodijo v vsebinski preizkus obstoja materialnopravnih pogojev za vodenje postopka prisilne poravnave. Taka dejstva sodišče preizkuša in upošteva zgolj in šele v primeru, ko / če je vložen ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave in zgolj v okviru ugovornega postopka, ne morejo pa biti predmet preizkusa pri odločanju o začetku postopka prisilne poravnave, prav tako pa tudi ne pri odločanju o sklepu, s katerim je bila prisilna poravnava potrjena.
V postopku prisilne poravnave je operacionalizirano načelo absolutne prednosti, ki določa vrstni red poplačila terjatev v postopku prisilne poravnave na način, da se terjatve razvrščajo v razrede po merilu prednostnega poplačilnega upravičenja, ki ga vključujejo. Bistveni implementaciji tega načela se kažeta skozi zakonske določbe o oblikovanju razredov upnikov in skozi pravila o prenehanju korporacijskih pravic lastnikov ter postopkih zmanjšanja osnovnega kapitala.
Če je v postopku finančnega prestrukturiranja likvidacijska vrednost sredstev enaka ali manjša od vsote vseh obveznosti, to pomeni, da v primeru stečajnega postopka ne bi bilo ostanka stečajne mase, in zato delničarji v stečajnem postopku ne bi prejeli ničesar. To pa hkrati pomeni, da ob dosledni uveljavitvi načela absolutne prednosti tudi v postopku prisilne poravnave v takem primeru ne morejo obdržati korporacijskih pravic.
Ko podjetje postane insolventno, dotedanji prevladujoč interes lastnikov ni več v ospredju, pač pa to postanejo interesi upnikov.
trditvena in dokazna podlaga - predmet tožbe - tožbeni zahtevek - ugovor v zvezi z reklamacijami - substanciranost ugovora - zanikanje brez navajanja razlogov - priznana dejstva - izvajanje dokazov
Trditvena in dokazna podlaga je torej predmet tožbe in ne tožbenega zahtevka.
Da bi se dokazi sploh izvajali, mora pravdna stranka navesti dovolj trditev. Izvajanje dokazov nikoli ni namenjeno dopolnjevanju trditvene podlage, temveč le dokazovanju tega, kar je bilo zatrjevano.
spor o pristojnosti - ustanova - subjektivni kriterij - gospodarski spor - postopek v gospodarskih sporih - stvarna pristojnost - okrožno sodišče - okrajno sodišče - pristojnost okrajnega sodišča
Tožena stranka, ki je organizirana v pravnoorganizacijski obliki ustanove, ne sodi med osebe, za katere se po določbi 1. in 2. točke 481. člena ZPP uporabljajo pravila postopka v gospodarskih sporih.