Če je tožnik pred izdajo izpodbijane sodbe res umaknil tožbo in se celo odpovedal tožbenemu zahtevku, kot trdi toženec v pritožbi, bi to lahko pomenilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, vendar po presoji pritožbenega sodišča tudi ta kršitev ni zanesljivo izkazana. V spisu namreč ni tožnikove vloge, ki jo je toženec priložil svoji pritožbi. Po navedenem ni zadostne podlage za sklepanje o tem, da je tožnik res umaknil tožbo. Priloženo poštno potrdilo o oddaji pošiljke ni dokaz o njeni vsebini, niti o tem, da je pošiljka tudi v resnici prispela do naslovnika. Potrdilo dokazuje le, da je bila pošiljka oddana pošti, kdaj in kje je bila oddana in na koga je bila naslovljena.
Toženec se ne bi smel zanašati na morebitno tožnikovo zagotovilo, da ne želi nadaljevati pravde, ampak bi se moral ravnati po pozivu sodišča, naj odgovori na tožbo, saj je bil opozorjen na pravne posledice svojega molka.
Kršitev določbe 8. člena ZPP je podana, kadar dokazna ocena ni v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, torej takrat, ko ni vestna, skrbna ter analitično sintetična (kadar sodišče ne oceni vseh dokazov posebej, nato pa še vse dokaze skupaj). Sodišče prve stopnje bi moralo izpovedi presoditi same zase in v povezavi z drugimi dokazi. Navesti bi torej moralo, ali jim verjame in zakaj jim verjame, oziroma zakaj ne. V obrazložitvi sodbe ni niti povzetka, kaj iz izpovedbe zaslišanih strank in prič sledi.
zakonske zamudne obresti – neposlovne denarne obveznosti – upravičenje na podlagi zakona
Zamudne obresti predstavljajo civilno sankcijo za zamudo s plačilom denarne obveznosti, ki imajo neposreden temelj v zakonu tako pri zamudah s plačilom obveznosti, izvirajočih iz pravno-poslovnih razmerij (kot v danem primeru) kot tudi pri neposlovnih denarnih obveznostih. Pravica do zakonskih zamudnih obresti upniku, čigar dolžnik je v zamudi, zato pripada že (neposredno) na podlagi zakona.
Dokazno breme za trditve, da je ravno toženec poškodoval tožnika, je na tožnikovi strani. Hkrati pa bi moral toženec dokazati, da ni poškodoval tožnika oziroma, da je bil potek dogodka drugačen od tistega, ki je zatrjevan v tožbi. Pravna usodnost odločitve o utemeljenosti tožbenega zahtevka je tako porazdeljena med obe stranki, zaradi česar je med njiju porazdeljeno tudi dokazno tveganje. Enake porazdeljenosti dokaznega bremena ob enaki pravni usodnosti odločitve pa ni mogoče doseči ob uporabi dokaznega standarda gotovosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064977
ZKZ člen 10, 10/2, 22. OZ člen 92.
ničnost – ničnostni razlog – izpodbojnost pogodbe
Po stališču sodne prakse sodišče pazi na ničnost po uradni dolžnosti le, če razpolaga z dejstvi, ki tvorijo podlago za izrek ničnostne sankcije.
Glede ZKZ, kot je bil spremenjen v letu 1979, je pravilen zaključek izpodbijane sodbe, da pogodba, sklenjena v nasprotju z zakonom, ni bila nična, ampak je bil za primere kršitve prepovedi prenosa kmetijskih zemljišč iz prve alineje drugega odstavka 10. člena ZKZ nekmetom predviden prenos nepremičnine na kmetijski zemljiški sklad (četrti odstavek 22. člena ZKZ). Za ostale kršitve je bila določena izpodbojnost pogodb.
postavitev odvetnika po uradni dolžnosti – postopki po ZDZdr – plačilo nagrade in povrnitev stroškov odvetnika – znižanje plačila postavljenemu odvetniku – namen zakonodajalca za določitev nižjega plačila – pojasnila o uporabi tarife
5. odstavek 17. člena ZOdv se uporablja tudi pri odmeri nagrade odvetniku, postavljenemu za zastopanje po uradni dolžnosti po ZDZdr.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071060
ZPP člen 286, 286/4, 286/6, 286b, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
posojilna pogodba – pogodba o ustanovitvi tihe družbe – predložitev dokaza na kasnejšem naroku – prepozna predložitev dokazov – prekluzija – dokazni predlog za zaslišanje priče – zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje priče – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče razlogov za zavrnitev dokaznega predloga ni navedlo ne na naroku ne v obrazložitvi sodbe. V dokaznem sklepu je zgolj pavšalno zapisalo, da je ostale dokazne predloge zavrnilo, ker je bilo dejansko stanje že zadosti razjasnjeno. S tem je sodišče storilo kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je poseglo v strankino pravico do izjave.
OZ člen 132, 165, 168, 168/1, 352. ZDen člen 88. ZPP člen 249, 249/1.
odškodninska odgovornost države - povrnitev premoženjske škode - protipravnost ravnanja - vzročna zveza - premoženjska škoda - nastanek škode - navadna škoda - izgubljeni dobiček - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nagrada izvedencu - odstop zadeve
Okoliščina, na kakšen način se oškodovanec loti sanacije („popravila“) svoje premoženjske škode, na samo vprašanje njenega nastanka oziroma obstoja nima vpliva. Dejstvo je, da sta bila tožnika čebelnjak dolžna prestaviti. Ta obveznost pa sama po sebi „neizpodbojno“ pred(po)stavlja oziroma implicira (negativno) premoženjsko posledico, saj sta za njeno izpolnitev potrebna uporaba dela (gradbene mehanizacije) in materiala, ki sta oba premoženjski kategoriji oziroma ju je moč ovrednotiti v obliki stroškov, ki so zanju potrebni. Ali zavezanec za opravo obveznosti te stroške potem tudi dejansko ima, pa ni bistveno. Njegova škoda je nastala že s trenutkom nastanka dolžnosti (obveznosti) prestavitve.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0071079
URS člen 23, 25, 33. SPZ člen 88, 89, 89/3, 90, 99. ZNP člen 145, 145/2. ZPP člen 1, 2.
varstvo lastninske pravice – vznemirjanje lastninske pravice – negatorna tožba – nujna pot – postopek za določitev nujne poti – nepravdni postopek – konstitutivna odločba – denarno nadomestilo – ugotovitev obstoja nujne poti kot predhodno vprašanje – pravica do pravnega sredstva – pravica do sodnega varstva
Pravdno sodišče v postopku, ki teče zaradi tožbe glede vznemirjanja lastninske pravice (actio negatoria), ne more sámo v okviru reševanja predhodnega vprašanja določiti nujne poti, kar v obliki ugovora uveljavlja tožena stranka, in na tej podlagi zavrniti zahtevka za zaščito pred vznemirjanjem lastninske pravice. Odločba o določitvi nujne poti je konstitutivne narave in za njeno določitev je predpisan poseben, nepravdni postopek. Poleg tega bi sodišče s tem, ko bi razloge za obstoj nujne poti navedlo zgolj v obrazložitvi svoje odločbe in ne v izreku, ki edini postane pravnomočen in omogoča pravno sredstvo, kršilo ustavnopravno pravico lastnikov iz 25. člena Ustave.
nakup podjema - utečen posel - prihodki od prodaje - lažno prikazovanje poslovnega izida - prirejanje podatkov o prometu pogodbe - zamolčanje podatkov o poslovanju - prevara - prevzem obratovanja - sklenitvena faza pogodbe - razveljavitev pogodbe - zmota - nezavedno nesoglasje - kvalificirana oblika zmote - izzvana zmota - nepoštenost - nedopustno krivdno ravnanje - zavrženje kazenske ovadbe - premalo premišljena poslovna odločitev - skrbnost dobrega gospodarstvenika
Prevara se lahko nanaša le na sklenitveno fazo.
Zmota je nezavedna razlika med tistim, kar je izjavitelj izjavil in njegovo poslovno voljo. Prevara pa je kvalificirana oblika zmote; pri prevari gre za izzvano zmotno, ki temelji na nepoštenosti. Dokazno breme je na tožeči stranki: za uspeh z zahtevkom za razveljavitev pogodbe mora dokazati, da se je za sklenitev pogodbe odločila v posledici nedopustnega krivdnega ravnanja tožene stranke.
Premalo premišljena poslovna odločitev sama zase ni razlog za razdrtje pogodbe.
zapuščinski postopek – obseg zapuščine – oporočno dedovanje – dedni dogovor – prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – pravni interes – predlog za izdajo popravnega sklepa – pritožba
Pritožnik nima pravnega interesa za ugotovitev, da v zapuščino sodi tudi 1/2 polovica navedenega stanovanja. Dedni dogovor je jasen, zapustnikova vdova mu je dolžna izplačati 5.000,00 EUR na dogovorjeni način, ne glede na v sklepu o dedovanju ugotovljeni obseg zapuščine, pri čemer dedič ne trdi, da bi bil njegov nujni dedni delež ob ugoditvi pritožbi v tem delu kaj večji.
zamudna sodba - obrazložitev zamudne sodbe - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe v odgovor - vročitev s fikcijo - naslov dejanskega prebivališča
Sodišče prve stopnje zamudne sodbe ni obrazložilo, zato je podana bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kar je terjalo njeno razveljavitev. Pred vnovično odločitvijo bo moralo sodišče prve stopnje z izvedbo predlaganih dokazov preveriti še pritožničine navedbe, da toženki tožba sploh ni bila pravilno vročena v odgovor, saj na naslovu, kamor ji je bila tožba vročena s fikcijo, dejansko ne prebiva. Prihodnja odločitev sodišča (ki bo bodisi vnovična zamudna sodba bodisi sodba po izpeljanem kontradiktornem postopku) je torej odvisna od rezultata dokaznega postopka v zvezi z (ne)pravilnostjo vročanja tožbe v odgovor.
izločitvena pravica – pravočasna vložitev tožbe za uveljavitev izločitvene pravice – prodaja premoženja v stečajnem postopku – vročanje – javna objava – spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti
Upnica, ki je prijavila izločitveno pravico, v predvidenem roku ni vložila tožbe zaradi uveljavitve prerekane izločitvene pravice v pravdi, kot ji to nalaga 310. člen ZFPPIPP. Glede na navedeno ni več ovir za prodajo predmetne nepremičnine.
ZFPPIPP je pravila o osebni vročitvi pisanj strankam v večini primerov nadomestil s pravili o javnem objavljanju na spletnem portalu zaradi prilagoditve posebnim značilnostim postopka zaradi insolventnosti, v katerem običajno nastopa večje število upnikov in ne le ena (oziroma manjše število oseb) na strani tožeče in tožene stranke. Zato se šteje, da je bila upnica z dnem objave na spletnem portalu seznanjena z zgoraj navedenimi sodnimi pisanji, pričakovanja glede osebne vročitve sklepa o preizkusu terjatev pa niso utemeljena.
povrnitev vlaganj v nepremičnino – vlaganje skupnega premoženja v premoženje tretje osebe – skupno premoženje – deleži na skupnem premoženju – darilo, dano v času trajanja zakonske zveze – darilo sorodnikov – zamudne obresti
Prispevek staršev prvotoženke je mogoče šteti kot prispevek obema zakoncema ne glede na to, da je šlo za vložek v nepremičnino, last drugotoženca.
Drugotoženec je obogaten od prenehanja življenjske skupnosti tožnika in prvotoženke.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071101
OZ člen 1017, 1017/4, 1025. ZPP člen 280, 280/2.
pogodba o finančnem leasingu – solidarno poroštvo – neizpolnitev obveznosti – opustitev obvestitve poroka – obstoj terjatve – odgovornost upnika za škodo – razpis naroka za glavno obravnavo – čas za pripravo na narok za glavno obravnavo
Če upnik poroka ne obvesti (takoj), da dolžnik ni izpolnil obveznosti, obveznost poroka obstoja še naprej in sme upnik ne glede na to terjati poroka. Upnik pa odgovarja poroku za škodo, ki jo je zaradi opustitve obvestila trpel.
ZPP člen 105, 105b, 105b/1, 108, 335, 335-4. ZFPPIPP člen 121, 121/1.
vloge – vlaganje vlog na sodišče v elektronski obliki – vsebina pritožbe – nepopolna pritožba – podpis pritožnika – varni elektronski podpis – overitev s kvalificiranim digitalnim potrdilom – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev – postopek s pritožbo
Pritožba ni bila podpisana v skladu z določbo tretjega odstavka 105. člena ZPP. Pritožba mora namreč med drugim obsegati tudi podpis pritožnika (4. točka 335. člena ZPP). Za izviren podpis pritožnika pa se šteje le njegov lastnoročni podpis ali podpis z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Pritožba dolžnika je bila torej nepopolna.
Nakazani denar ni bil darilo, pač pa del kupnine za drevesnico. Toženka je drevesnico prodajala in prodala, vendar drugemu kupcu. Tako je odpadla pravna podlaga in je toženka prejeti denar tožniku dolžna vrniti.
Odstop terjatve toženi stranki po obravnavani kreditni pogodbi ni bil dovoljen (tretji odstavek 20. člena ZPotK-1), zato je bila pogodba o odstopu terjatve toženi stranki nična, zaradi česar je bila nična tudi odstopna izjava in upravno izplačilna prepoved.