ZPP člen 421, 421/4. ZZZDR člen 106, 106/5. ZIZ člen 277, 277/2.
stiki z otrokom – določitev stikov – izvrševanje stikov – začasna odredba – otrokova korist – zavračanje stikov – izvajanje stikov preko pisemske komunikacije
Kljub ugotovljenemu dejstvu, da je nasprotni udeleženec pokazal večjo zrelost in ima večjo zmožnost upoštevanja A. potreb, pa je v dani situaciji realnost takšna, da je zaradi indoktrinacije s strani matere, A. očetu že tako odtujen, da mu stiki povzročajo takšno stisko, s katero se ne more uspešno spopasti, zaradi česar ti stiki dejansko A. niso v korist. V danem primeru namreč ne gre za vprašanje koristi enega ali drugega starša, temveč izključno za korist otroka, tudi na račun pravice staršev.
določitev preživnine – potrebe preživninskega upravičenca – pridobitne zmožnosti preživninskih zavezancev – preživljanje otroka s posebnimi potrebami – otroški dodatek
Določitev preživnine v tem postopku je takšna sprememba, ki jo bo morala tožnica sporočiti centru za socialno delo in bo vplivala na višino otroškega dodatka. To pomeni, da otroškega dodatka ni mogoče upoštevati pri določitvi preživnine, če pa bo prav ta hkrati pogojevala njegovo spremembo.
USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0080309
ZST-1 člen 13, 13/1, 34a, 34a/1. URS člen 22, 23.
sodne takse – ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – predlog za oprostitev plačila sodne takse – rok za plačilo sodne takse – pouk o začetku teka roka za plačilo sodne takse – pravica do sodnega varstva – enako varstvo pravic – fikcija umika tožbe
Tako ugovor zoper plačilni nalog kot predlog za oprostitev plačila sodne takse sta suspenzivni pravni sredstvi. Dokler o teh ni pravnomočno odločeno, o zamudi s plačilom sodne takse po plačilnem nalogu ni mogoče govoriti. Drugačno stališče bi izničilo pomen navedenih pravnih sredstev.
Zmotno je pritožbeno stališče, da bo prvostopenjsko sodišče moralo po pravnomočnosti sklepa o zavrženju ugovora zoper plačilni nalog in sklepa o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse tožeči stranki izdati nov plačilni nalog. Izdaja novega plačilnega naloga bi namreč tožeči stranki odprla novo pot za vlaganje pravnih sredstev zoper plačilni nalog, ki jih je sicer že izčrpala. Utemeljeno pa pritožnica prvostopenjskemu sodišču očita, da jo je bilo dolžno ob posredovanju sklepa Višjega sodišča v Ljubljani z dne 14. 7. 2015 pozvati k plačilu sodne takse. Le tako lahko stranka ve, od kdaj ji teče rok za plačilo sodne takse.
ZPP člen 270, 270/3, 324, 324/1, 332. ZFPPIPP člen 121, 121/1.
sklep o podaljšanju roka – pravni pouk – predlog za izdajo sklepa s pravnim poukom – pravica do pritožbe – napačen pravni pouk
Ali je pravni pouk pravilen, se bo preizkušalo v pritožbenem postopku, v kolikor je bila pritožba zoper sklep vložena. Navedba sodišča, da zoper sklep ni pritožbe, čeprav praviloma morda je, stranki še ne odvzema pravice do pravnega sredstva. V kolikor stranka meni, da pritožbo zoper sklep ima, lahko le-to tudi vloži.
ZPP člen 14, 14/1. OZ člen 131. KZ-1 člen 245, 245/5.
identično dejansko stanje – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo – kaznivo dejanje pranje denarja – kvalifikatoren element kaznivega dejanja – višina škode
Če višina škode, ki jo ugotavlja kazenska sodba, ni objektivni pogoj kaznivosti niti kvalifikatoren element kaznivega dejanja, pravdno sodišče ni vezano na v izreku kazenske sodbe ugotovljeno višino škode. Toda toženec v obravnavani zadevi vtoževani višini škode niti pavšalno ni nasprotoval, zato kljub pravilnemu materialnopravnemu pritožbenemu stališču s pritožbo v tej smeri ne more uspeti.
pogodba o nepremičninskem posredovanju – posredovanje za prodajalca – posredovanje za kupca – plačilo provizije
Ker aktivnosti tožeče stranke kot nepremičninske posrednice kažejo, da je v zvezi s prodajno pogodbo posredovala tako za prodajalca kot tudi za toženo stranko kot kupca, ji je tudi tožena stranka dolžna plačati provizijo na podlagi 5. člena ZNPosr.
premičnina – sestavina nepremičnine – nepremičnina – živa meja – kriterij splošnega prepričanja – trajna povezanost – vznemirjanje lastninske pravice – nedoločen tožbeni zahtevek – res iudicata – prepoved vznemirjanja lastninske pravice
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da sporna živa meja ob upoštevanju določb 8. in 16. člena SPZ ni samostojna premična stvar. Sodišče je pravilno pojasnilo, da v času nakupa nepremičnine parc. št. 1 k. o. ... s strani tožnika gabrove meje ni bilo mogoče šteti kot samostojno stvar, katere lastnik bi bil toženec, temveč kot sestavino te nepremičnine, ob dejstvu, da je bila živa meja z nepremičnino tako trdno povezana, da je pripadla nepremičnini, saj se je nahajala nad njo, poleg tega pa ju ni bilo mogoče ločiti, ne da bi bilo poškodovano vsaj zemljišče.
motenje posesti – sklep o začasni odredbi – predlog za izvršitev sklepa o denarni kazni – dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik – zamenjava ključavnice ali izročitev ključev
Ni sporno, da je toženec naloženo mu izpolnil na način, da je tožnikoma izročil ključe hiše. Svojo obveznost iz začasne odredbe je tako izpolnil in že iz tega razloga predlog tožnika za izvršitev sklepa o denarni kazni ni bil utemeljen (tretji odstavek 226. člena ZIZ).
Tožnik je v skladu s sklepom sodišča prve stopnje pravočasno, v osemdnevnem roku, predložil sodišču prve stopnje še en izvod tožbe. S tem je zadostil pozivu sodišča, saj mu je bilo v izreku sklepa naloženo, da predloži (zgolj) en izvod popravljene tožbe. Zato ni bilo podlage za zavrženje tožbe po 108. členu ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082102
ZPP člen 8, 286, 286/4. OZ člen 768, 768/1, 778.
pogodba o poslovnem sodelovanju – pogodba o odstopu terjatve – prenos terjatve v izterjavo – inkaso cesija – aktivna legitimacija – pravočasnost predložitve vloge – trditveno breme – dokazno breme – prevalitev procesnega dokaznega bremena
Ni utemeljena pritožbena navedba o odsotnosti tožničine aktivne legitimacije, saj lahko ta na podlagi inkaso cesije izterja odstopljeno terjatev v svojem imenu na svoj račun. Čeprav ostane terjatev v premoženjski sferi cedenta, je tožnica kot cesionar v razmerju do toženca pridobila položaj popolnega upnika.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ustavitev postopka odpusta obveznosti – neplačilo sodne takse za pritožbo – domneva umika pritožbe – postopek za uveljavitev oprostitve plačila sodnih taks – predlog stranke
Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje na pogoje za oprostitev stranke za plačilo sodne takse. Obstoj takšne okoliščine bi bilo prvostopenjsko sodišče dolžno presojati le ob predpostavki, da bi pritožnik takšno oprostitev pred prvostopenjskim sodiščem uveljavljal najkasneje do izteka roka za plačilo sodne takse v skladu s plačilnim nalogom. O oprostitvi pačila sodne takse namreč sodišče odloča le na predlog stranke. Ker pritožnik v pritožbi zoper izpodbijani sklep niti ne zatrjuje, da je oprostitev plačila sodne takse sploh uveljavljal, so vse pritožbene navedbe s tem v zvezi nerelevantne.
dogovor o proviziji - dokazovanje dogovora - prosta dokazna ocena - dokazni standard - gotovost - izključitev vsakega dvoma - nedokazanost - pravilo o dokaznem bremenu - razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotje v razlogih sodbe
Tožnici ni uspelo z gotovostjo dokazati (tj. podati argumentirane trditve o dejstvih, ki izključujejo vsak razumen dvom), da tožbeni zahtevek za plačilo provizije obstoji.
javni vrtci – sredstva, ki jih vrtcu zagotavlja občina – subvencionirana oskrbnina – določitev cene programov – predhodno vprašanje – pravnomočna odločba, izdana v nepravdnem postopku – vezanost na pravnomočno odločbo – razlogi za nezakonitost odločbe – nejasen izrek – sklep procesnega vodstva
Pravdno sodišče je na pravnomočno odločbo, izdano v upravnem postopku, vezano, dokler ta ni odpravljena, spremenjena ali razveljavljena, in se tekom pravdnega postopka ne more in ne sme spuščati v presojo njene pravilnosti, ter je morebitne nepravilnosti te upravne odločbe oziroma nepravilnosti postopka, v katerem je bila izdana, mogoče uveljavljati le z ustreznimi rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi, ki jih ta postopek predvideva. Vendar to ne velja absolutno. Pravna teorija namreč res razloguje, da sicer velja, da pravnomočnost sanira tudi napačne, pomanjkljive, celo nične odločbe, da pa je na področju predhodnih vprašanj upravnopravne narave treba razlikovati med razlogi za nezakonitost odločbe. V primerih, ko je odločba sama s seboj v nasprotju ali nima jasnega izreka, je zato ni mogoče upoštevati.
prenehanje zunajzakonske skupnosti – dodelitev stanovanja – sklenitev najemne pogodbe po prenehanju zunajzakonske skupnosti – dodelitev mladoletnih otrok
Pri odločanju o predlogu bivših zunajzakonskih partnerjev o tem, kdo bo po razpadu partnerske skupnosti postal najemnik stanovanja, je odločilno, da s predlagateljico živita in bosta ostali v stanovanju mladoletni hčerki, za kateri skrbi predlagateljica, nasprotni udeleženec pa ne prispeva sredstev.
Dokazno breme za trditve, da je ravno toženec poškodoval tožnika, je na tožnikovi strani. Hkrati pa bi moral toženec dokazati, da ni poškodoval tožnika oziroma, da je bil potek dogodka drugačen od tistega, ki je zatrjevan v tožbi. Pravna usodnost odločitve o utemeljenosti tožbenega zahtevka je tako porazdeljena med obe stranki, zaradi česar je med njiju porazdeljeno tudi dokazno tveganje. Enake porazdeljenosti dokaznega bremena ob enaki pravni usodnosti odločitve pa ni mogoče doseči ob uporabi dokaznega standarda gotovosti.
ZPP člen 82, 108, 108/4, 132, 143, 143/4, 143/5, 143/6.
zavrženje tožbe – vročanje – vročitev tožbe – vročitev na zakonski naslov – vročitev na dejanski naslov – nepravilen dejanski naslov tožene stranke v tožbi – prebivališče tožene stranke – prijava stalnega prebivališča na naslovu centra za socialno delo – naslov za vročanje – naslov dejanskega prebivališča – poziv na dopolnitev tožbe – postavitev začasnega zastopnika – vročitev preko vročevalca – izostanek predloga za postavitev vročevalca ali začasnega zastopnika – fikcija vročitve
Prvostopenjsko sodišče se pravilno sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-279/08, s katero je to razveljavilo četrti, peti in šesti odstavek 143. člena ZPP, in usklajeno sodno prakso, po kateri se toženi stranki ne vroča (le) na zakonski naslov prebivališča, ampak na dejanski naslov prebivališča, če je ta znan.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083281
ZS člen 116, 116/2.
posojilna pogodba – navidezna pogodba – obveznost iz naslova poslovnega sodelovanja – pobotni ugovor
Pravdni stranki sta podpisali tri listine z nazivom „posojilna pogodba“ in tožeča stranka je tožencu nakazala skupaj 20.000,00 EUR. Toženec nosi dokazno breme, da mu denarja ni treba vrniti in da je bila volja za sklenitev pogodbe drugačna od te, ki jo izpričuje listina.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI – DRUŠTVA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079225
ZASP člen 130, 156, 156/1, 168. OZ člen 190. ZDDV-1 člen 3, 33, 33/6, 40, 78, 78/1, 81. ZDru-1 člen 5. ZPreZP-1 člen 3.
sorodne pravice – pravice izvajalcev – javna priobčitev komercialnih fonogramov – nadomestilo za uporabo fonogramov – neupravičena pridobitev – povrnitev škode in civilna kazen – plačilo DDV – stroški poslovanja kolektivne organizacije – dolžnost mesečnega poročanja – stroški terenskega preverjanja – nesklepčnost – zamuda pri plačilu – nesporna dejstva
Uporabnik, ki je javno predvajal fonogram, ne da bi predhodno pridobil dovoljenje za uporabo, je dolžan plačati DDV od utemeljeno zaračunanega (prisojenega) nadomestila za uporabo fonograma. Z uporabo fonograma je bil promet izvršen, ne glede na to, da dovoljenja za uporabo ni imel.
ZDru-1 člen 13, 13/5, 14, 14/2. ZPP člen 100, 100/1, 101, 101/2, 205, 205/1, 205/1-4, 208, 208/1, 339, 339/2, 339/2-11. ZFPPIPP člen 245, 245/1.
upravičenje za zastopanje – zakoniti zastopnik društva – organi društva – volitve v organe društva – spori – izpodbojna tožba – ničnost sklepa društva – razveljavitev sklepa društva – volilni zapisnik – pravni interes – začetek stečajnega postopka nad društvom – prekinitev postopka – nadaljevanje prekinjenega postopka – pooblaščenci – pooblastilo za zastopanje – prenos pooblastil na upravitelja
Po prepričanju pritožbenega sodišča aktivno in pasivno volilno pravico ne gre enačiti z upravičenjem člana, da s tožbo izpodbija odločitve organov. Čeprav razveljavitev volilnega zapisnika ne bi vodila do izboljšanja tožnikovega pravnega položaja (npr. v smislu njegove izvolitve za zakonitega zastopnika), ima vseeno pravni interes za vložitev tožbe. Skladno z utrjeno sodno prakso Ustavnega sodišča in rednih sodišč je pravno varstvo člana društva širše, ne glede na to, ali odločitev organa društva krši njegovo pravico. Omenjeno varstvo naj omogoči uresničitev cilja ustanovitve in delovanja društva oziroma sodno varstvo objektivne zakonitosti. Po prepričanju pritožbenega sodišča je do njega upravičen tudi pristopni član, ki ima glede na trditve tožnika (le) pravico do udeleževanja pri projektih društva.