vezanost na kazensko obsodilno sodbo - postopek o prekršku – upoštevanje dokazov v dokaznem postopku – plačilni nalog kot eden izmed dokazov
V zvezi s plačilnim nalogom, ki je bil zaradi konflikta med pravdnima strankama dne 2. 3. 2013 izdan tožencu, za katerega tožnik v pritožbi smiselno zatrjuje, da bi ga sodišče prve stopnje pri presoji moralo upoštevati, pa velja ponovno poudariti, da je v skladu z določbo 14. člena ZPP sodišče pri odločanju vezano le na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, če tožbeni zahtevek temelji na istem dejanskem stanju. Ni pa vezano na izid morebitnega prekrškovnega postopka, zato plačilni nalog izdan tožencu predstavlja zgolj enega izmed dokazov, ki jih je sodišče prve stopnje izvedlo v okviru dokaznega postopka in ga ocenilo v okviru ugotavljanja dejanskega stanja.
ZPP člen 212, 214, 214/2, 243, 339, 339/2, 339/2-8, 452, 452/3, 452/4, 453. Pravilnik o stopnjah običajnega odpisa blaga člen 3.
spor majhne vrednosti – omejeni pritožbeni razlogi – trditveno in dokazno breme – ugovor zoper sklep o izvršbi – izvedba dokazov – pravočasne trditve
V zvezi s ceno je tožena stranka v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedla (kar ponovno navaja tudi v pritožbi), da je bila ustno dogovorjena cena 12 EUR za m2 za polaganje in fugiranje (z navadno fugirno maso), tožeča stranka je za samo polaganje ponudila 10,00 EUR za m2, za fugiranje z epoksi maso pa 2,5 EUR za m2, obračunano pa je bilo 3,00 EUR za m2. Priložila je e-mail sporočilo z dne 8. 1. 2014. Tožeča stranka je na to podrobno pojasnila, da sta se pravdni stranki dne 8. 1. 2014 dogovorili le za okvirne cene; kasneje, ko so bili znani konkretni podatki, pa je tožeča stranka pripravila specificiran predračun. Sodišče prve stopnje je sledilo navedbam tožeče stranke, da predračun izkazuje dejansko dogovorjeno ceno, saj tožena stranka ni prerekala trditev tožeče stranke, da je tožena stranka na podlagi predračuna plačala avans (in torej soglašala s cenami, navedenimi v njem). Zato tudi ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da je znesek v predračunu bistveno višji od predhodnega dogovora, kljub temu, da ni bilo fugirano z navadno fugo, temveč „le“ z epoksi smolo (pripomniti je, da iz trditev tožene stranke izhaja, da so te fuge dražje, zaradi česar te pritožbene navedbe nasprotujejo ostalim njenim navedbam). Tožena stranka tudi ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da bi se morala cena zmanjšati, ker tožeča stranka ni uporabila navadne fuge, nato pa povečati, ker je fugirala z epoksi smolo, in da se - v kolikor ne bi obveljala cena iz e-mail sporočilu z dne 8. 1. 2014 - tožena stranka za tožečo stranko ne bi odločila.
stečajni postopek nad pravno osebo - oddajanje premoženja stečajnega dolžnika v najem - upravljanje stečajne mase - soglasje sodišča za sklenitev najemne pogodbe - najvišja možna najemnina - najugodnejši ponudnik - najugodnejši pogoji - možnost sklenitve najemne pogodbe z drugim ponudnikom - izpolnjevane najemne pogodbe
Oddajanje premoženja stečajnega dolžnika v najem spada med upravljanje stečajne mase. Zakon za tak primer določa, da mora upravitelj pred sklenitvijo pogodbe ali izvedbo drugega pravnega posla pridobiti soglasje sodišča, ni pa zakonsko predviden noben postopek, po katerem bi moral upravitelj oddati predmet najema. Prav tako ni predviden noben postopek, ki bi omogočil, da se doseže najvišja možna najemnina. Čeprav upravitelj nedvomno zasleduje (tudi) tak cilj, pa zgolj višina najemnine ni tisti (edini) element najemne pogodbe, na podlagi katerega bi bil mogoč zaključek o tem, ali je najemna pogodba sklenjena z najugodnejšim ponudnikom oziroma pod najugodnejšimi pogoji.
Vprašanje, ali bo izbrani najemnik izpolnjeval pogodbo, ne more biti pravno upošteven razlog za nepravilnost izpodbijanega sklepa o soglasju za oddajo premoženja stečajnega dolžnika v najem, tudi sicer pa to ne more biti v naprej zagotovljeno niti v primeru, da bi bil izbran kak drug najemnik (v kolikor bi sploh obstajal).
ZFPPIPP člen 152, 232, 232/1, 232/3, 232/6, 234, 234/3.
začetek stečajnega postopka - predlog dolžnika - domneva insolventnosti - sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba dolžnika - družbenik dolžnika - bistvene kršitve postopka - prekinitev postopka odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka - predhodni postopek - predlog upnika - odločanje o predlogu - dispozicija predlagatelja postopka
Domnevo insolventnosti dolžnika v primeru začetka stečajnega postopka na predlog dolžnika lahko izpodbija samo družbenik dolžnika. To pa pomeni, da bi v primeru začetka stečaja na predlog samega dolžnika, dolžnik kot pritožbeni razlog lahko uveljavljal zgolj bistvene kršitve postopka pri izdaji sklepa o začetku stečajnega postopka.
V insolvenčnih postopkih je izrecno poudarjeno načelo hitrosti postopka. Zakon ureja procesni položaj v obliki prekinitve postopka odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka (predhodni postopek) zgolj v primeru, ko je po vložitvi predloga upnika za začetek stečajnega postopka dolžnik vložil predlog za odpravo insolventnosti s prisilno poravnavo. Glede na to, da je v konkretnem primeru predlog za začetek stečajnega postopka vložil sam dolžnik, do takšne situacije niti ni moglo priti.
Odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka je v dispoziciji predlagatelja samo v času predhodnega postopka, to je do izdaje sklepa o začetku stečaja.
Protispisnost je podana, kadar sodišče pri ugotavljanju odločilnih dejstev stori napako pri povzemanju vsebine listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, torej, da jim pripiše drugačno vsebino od tiste, ki jo imajo v resnici. Kršitev ni podana, kadar sodišče tem dokazom pripiše drugačen dokazni pomen (težo), kot bi jo po mnenju stranke moralo. Ugotoviti torej je, da z očitkom bistvene kršitve toženka izpodbija ugotovljeno dejansko stanje.
Če storilec zdravniškega spričevala o kontrolnem zdravstvenem pregledu po zakonu o voznikih sodišču ne predloži, o utemeljenosti predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče sploh ne more odločati, zaradi česar je tudi izrecno predpisano, da se v takem primeru predlog storilca za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zavrže.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - GRADBENIŠTVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063261
OZ člen 649, 659.
gradbena pogodba - gradbena pogodba s posebnim določilom - cena, določena s klavzulo "ključ v roke" - dodatna dela - narava dodatnih del - dela, ki niso dogovorjena - spremembe pogodbenih del po naročnikovi zahtevi - dodatno plačilo - predložitev načrta - navodilo za izvedbo dodatnih del - navodila naročnika - dolžnost obvestila naročnika - varstvo pred neupravičenimi zahtevki izvajalcev - načelo pravne varnosti - rok - splošni pogoji - izvedba dokaza z izvedencem - izvedensko mnenje - pred pravdo pridobljeno strokovno mnenje
Upoštevanje ocene dveh strokovnih mnenj, ki sta bili izdelani pred začetkom pravdnega postopka, ne predstavlja kršitev določb ZPP, saj je iz obrazložitve izpodbijane sodbe razvidno, da ju sodišče ni obravnavalo kot izvedenski mnenji, temveč so podobni zaključki v omenjenih mnenjih le utrdili sodišče prve stopnje v prepričanju, da je pravilno ugotovilo dejansko stanje na podlagi ocene, ki jo vsebuje izvedensko mnenje.
Za dodatna dela se šteje, da jih obseg del tudi v pogodbah po sistemu »ključ v roke« ne more vsebovati, saj so to dela, ki niso bila dogovorjena, naročnik pa zahteva, da se izvedejo, naravo takih del pa imajo tudi spremembe pogodbenih del po naročnikovi zahtevi. Glede na naravo dodatnih del, ki jih izvajalec ni mogel predvideti in jih je naročnik naknadno naročil, mora naročnik izvedena dela dodatno plačati ne glede na pogodbeni odnos med strankama po sistemu »ključ v roke«. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so bile določene rešitve v PZI iz aprila 2008 glede na projektno dokumentacijo iz leta 2006 in 2007 spremenjene ter dela glede na njihovo naravo v kontekstu celotnega projekta dodatna, zaradi česar je tožeča stranka upravičena do dodatnega plačila.
Dolžnost obvestila naročnika o večjem obsegu del in dodatnih plačilih je določilo splošnih pogojev, ki varuje naročnika pred neupravičenimi zahtevki izvajalca, zaščito pa smiselno v skladu z načelom pravne varnosti varuje še postavljeni rok. Omenjeno določbo ne gre uporabiti v primerih, ko dodatno naročilo po delih poda sam naročnik, ki ob svojem naročilu lahko predvidi, da bodo dodatna dela zahtevala dodatno plačilo.
Iz izpodbijanega sklepa je razumeti, da je sodišče prve stopnje štelo zemljiškoknjižno dovolilo za neprimerno, ker delež posameznih skupnih lastnikov v zemljiški knjigi ni določen, zaradi česar z njimi ni mogoče samostojno razpolagati. Tako stališče je materialnopravno pravilno.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10, 339/2-14, 339/2-15, 454, 454/2.
spor majhne vrednosti – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – neizvedba naroka – neutemeljeno zavrnjen dokazni predlog – izostanek razlogov o odločilnih dejstvih – protispisnost
Pritožba utemeljeno opozarja, da je tožena stranka v pripravljalnih vlogah z dne 21. 1. 2015 in z dne 27. 2. 2015 izrecno predlagala izvedbo naroka. Sodišče prve stopnje bi ga zato moralo izvesti. Ker ga ni, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZIZ člen 105, 105/1, 107, 107/4, 111, 111/1, 127, 127/3. OZ člen 421, 425. ZPP člen 343, 343/1, 343/4.
izvršba na denarno terjatev dolžnika – prisilni rubež in prenos terjatve – obseg izvršbe – prenos namesto plačila – obstoj dolžnikove terjatve – razmerje med prevzemnikom in dolžnikom – pravni interes za pritožbo
Prisilno (s sredstvi izvršbe) se dejansko zarubi in prenese terjatev pogojno - če obstoji in v obsegu kot obstoji; to izhaja bodisi iz izjave dolžnikovega dolžnika, če obstoj terjatve prizna (po prvem odstavku 111. členu ZIZ) - kar ni primer v tej zadevi, sicer se o tem razpravlja v pravdnem postopku po vloženi tožbi, ki jo upnik po pravnomočnosti sklepa o prenosu terjatve lahko vloži zoper dolžnikovega dolžnika (s tem namreč pridobi procesno aktivno legitimacijo). Upnik (cesionar) lahko pridobi terjatev samo, če ta v resnici obstaja in v sodelovanju s dolžnikom (pravnim prednikom glede na terjatev). Če terjatve ni, obveznost dolžnika ne bo zmanjšana. Izvršilni postopek ni namenjen ugotavljanju obstoja terjatve dolžnika do njegovega dolžnika. Izvršilno sredstvo prenosa terjatve nadomešča le pomanjkanje voljne komponente cesije na dolžnikovi strani.
zaznamba spora - pogoji za zaznambo spora - razširjena tožba
Okoliščina, ali se predlaga vpis zaznambe spora na podlagi tožbe ali na podlagi razširjene tožbe, ni pomembna, saj se zemljiškoknjižno sodišče ne sme spuščati v to, ali so izpolnjeni procesni pogoji za vloženo tožbo, še manj ali je tožba vsebinsko utemeljena. Isto velja za razširitev tožbe, zato vprašanje, ali je toženec privolil v razširitev tožbe oziroma ali je njegovo privolitev nadomestilo sodišče ni bistveno. Zemljiškoknjižno sodišče preveri samo, ali je sprožen spor za izvirno pridobitev lastninske pravice.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - revizija - zavrženje
Tožnik je vložil revizijo, ki je izredno pravno sredstvo, pri tem pa ni izkazal, da bi izpolnjeval pogoj iz 4. odstavka 86. člena ZPP (opravljen pravniški državni izpit). Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in v skladu z določbami ZPP, ko je na podlagi 91. člena ter 1. in 2. odstavka 374. člena ZPP revizijo zavrglo kot nedovoljeno.
STANOVANJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082104
SZ-1 člen 30. ZGD-1 člen 623, 623/6. OZ člen 122, 197, 199. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10, 454.
pogodba o upravljanju – upravnik večstanovanjske stavbe – materialno statusno preoblikovanje – delitev družbe – univerzalno pravno nasledstvo – ugovor aktivne legitimacije – prenos pogodbe – pogoji za prenos – delitev stroškov upravljanja – neupravičena obogatitev – prikrajšanje – izdatek za drugega – poslovodstvo brez naročila – izvedba naroka
Ker so z materialnim statusnim preoblikovanjem na novo družbo tožnico prešle pravice in obveznosti v zvezi z delom premoženja prenosne družbe, ki se nanaša na opravljanje upravniških poslov ter pravnimi razmerji, ki izvirajo iz dejavnosti upravljanja, je pravilen zaključek izpodbijane sodbe, da je tožnica univerzalna pravna naslednica upravnice
Ker je tožnica kot univerzalna pravna naslednica vstopila v vse pravne položaje svojega pravnega prednika v zvezi z upravniškimi posli, so pritožbene navedbe v zvezi z ugovorom aktivne legitimacije neutemeljene.
skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju
Pri delitvi skupnega premoženja gre za likvidacijo (celotne) premoženjske skupnosti med zakoncema. Ugotovitev, da je delež stranke na skupnem premoženju ena polovica (tudi če bi bila pravnomočna), še ne pomeni, da je ta stranka tudi solastnik vsakega posameznega dela premoženja do ene polovice. Sodna praksa sicer dopušča, da se v postopku ugotavljanja obsega skupnega premoženja in deležev na njem, lahko izvede delitev, vendar morata stranki s takim načinom soglašati.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0080310
OZ člen 154, 154/1, 154/2. ZPrCP člen 52, 52/1, 52/1-1, 52/1-10, 52/1-12.
odgovornost za škodo – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – obratovanje motornega vozila – prometna nesreča najmanj dveh motornih vozil – krivda – merilo za porazdelitev odgovornosti – zahtevana skrbnost – ravnanje povprečnega poklicnega voznika
Uporaba motornega vozila je nevarna dejavnost. Odgovornost za škodo, ki izvira iz obratovanja motornega vozila, je zato objektivna. To pomeni, da 1) krivda ni predpostavka za nastanek odškodninske odgovornosti in da velja za 2) vzrok škode, do katere je prišlo v prometni nesreči najmanj dveh motornih vozil, nevarno delovanje obeh motornih vozil. Medsebojna konkurenca objektivne odgovornosti tako terja dodatne kriterije za odgovor na vprašanje, kdo je v posameznem primeru povzročitelj in kdo oškodovanec (v primerih vzajemno povzročenih škod to namreč ni jasno že na prvi pogled). Tak (so)kriterij je krivda. Krivda v tovrstnih primerih (kakršen je tudi obravnavani) torej ni predpostavka medsebojne odgovornosti imetnikov motornih vozil, temveč zgolj kriterij za porazdelitev te odgovornosti.
Zgolj presoja ravnanja voznice S. (prehitevanje, če je voznik, ki vozi za njim, že začel prehitevati ali dal predpisan znak, da bo začel prehitevati) brez upoštevanja vseh ostalih okoliščin konkretnega primera (za kar se smiselno zavzema pritožnica), pa kot že obrazloženo ni pravilna. Zanemari namreč kršitve drugega imetnika motornega vozila, težo kršitev, njihov skupni vpliv na nastanek škode in nevarnost obratovanja posameznega motornega vozila.
sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - skopa trditvena podlaga
Stranka ni opisala svojega premoženjskega stanja, niti ni zatrjevala, da premoženja ne more unovčiti (in zakaj) in ni navedla razlogov, zaradi katerih bi plačilo sodne takse v višini 126,00 EUR ogrozilo opravljanje njene dejavnosti. Njena trditvena podlaga je bila prepavšalna.
sklep procesnega vodstva – dokazni sklep – načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka – vrnitev listin – trajno uničenje oziroma izbris vseh morebitnih kopij in predelav teh listin – varovanje podatkov kot skrivnost
Sklepi procesnega vodstva na glavni obravnavi so tudi dokazni sklepi (387. člen ZPP). Krog sklepov procesnega vodstva je odprt. Možen je vsak sklep, ki je usmerjen k smotrnemu in uspešnemu vodstvu postopka.
Sodišče je na svoje sklepe načeloma vezano. Če bi bilo vezano tudi na sklepe, ki se nanašajo na vodstvo glavne obravnave, bi bilo to v nasprotju z načelom ekonomičnosti in pospešitve postopka. Sklepi procesnega vodstva zato ne postanejo materialnopravno pravnomočni in jih lahko sodišče po potrebi spremeni.
Izredna odpoved delodajalca je nezakonita, saj v njej niso navedene konkretne kršitve obveznosti iz delovnega razmerja (neupravičena odsotnost z dela, neopravljanje dela), delavka pa ni bila seznanjena z očitanimi kršitvami in ji tudi ni bil omogočen zagovor.
Ker je tožnica (delavka) podala (svojo) izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca dne 10. 4. 2014, to ne vpliva na (ne)zakonitost odpovedi, ki jo je pred tem podala tožena stranka (delodajalec) tožnici, vpliva pa na časovno obdobje nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi, za katerega tožnici pripadajo pravice iz naslova reparacije, ter na tožničino pravico do reintegracije. Ob upoštevanju izredne odpovedi tožnice ni mogoče ugotavljati trajanja delovnega razmerja po začetku učinkovanja te odpovedi (torej po vročitvi tožničine odpovedi toženi stranki).