prisilna hospitalizacija – zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve – pogoji za izrek ukrepa
Drži, da zgolj neplačevanje položnic in neurejeno življenjsko okolje ali potovanje samo po sebi še ne pomeni, da človek nima v oblasti svojega ravnanja. Vendar je v konkretnem primeru drugače; gospod trpi zaradi duševne motnje in se zaradi nje ne obvladuje, nima realne presoje in se zato ogrožujoče vede.
Milejši ukrepi so že bili izvedeni, kasneje pa zdravljenja niso več mogli zagotoviti, zato je bil izrečeni (skrajni) ukrep potreben in utemeljen.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0069766
ZIZ člen 32, 32/1, 52, 52/1, 52/2. ZPP člen 213, 213/1. ZOdv člen 9a.
zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe – predmet izvršbe – poplačilo denarne terjatve – izvršba na denarna sredstva na fiduciarnem računu odvetnika – pravno pomembna dejstva
Fiduciarni račun odvetnika je poseben transakcijski račun, na katerem odvetnik ali odvetniška družba ločeno od poslovnega računa zbira in hrani sredstva svojih strank. Sredstva na tem transakcijskem računu so premoženje strank imetnika računa, in ne premoženje imetnika računa, po prvem odstavku 32. člena ZIZ pa je predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve lahko le vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oziroma materialna pravica, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe oziroma, če ni izvršba nanjo omejena.
prisilna hospitalizacija – zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve – pogoji za izrek ukrepa – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Iz obrazložitve sklepa o zadržanju osebe na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom še za 4 tedne ne izhajajo konkretni vzroki ogrožanja, sklep pa tudi ne vsebuje ugotovitve, katerih ukrepov ne bi bilo mogoče doseči z milejšimi posegi ali drugimi oblikami zdravljenja. Pritožbeno sodišče zato odločitve ne more preizkusiti.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – nepopolna vloga – poziv na dopolnitev vloge – zavrženje vloge – nov predlog za oprostitev plačila sodnih taks – res iudicata – pravnomočno razsojena stvar
Sklep o zavrženju nima učinkov razsojene stvari. Vloga stranke, ki je zavržena zaradi izostanka procesnih predpostavk se šteje kot da sploh ne bi bila vložena in jo zato stranka lahko ponovno vloži.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks – obročno plačilo sodne takse – kriteriji za določitev mesečnih obrokov – premoženjsko stanje – vrednost spornega predmeta – nedovoljene pritožbene novote
Pritrditi je pritožbi, da sklep ne upošteva v zadostni meri visoke vrednosti spornega predmeta (137.888,50 EUR), kar je okoliščina, ki jo je treba poleg premoženjskega stanja upoštevati na podlagi petega odstavka 11. člena ZST-1. Pritožbeno sodišče sicer soglaša s sodiščem prve stopnje, da bo tožeča stranka sodno takso v višini 2.337,00 EUR zmožna obročno odplačati, vendar pa obrok 389,50 EUR mesečno pomeni takšen znesek, ki bi lahko ogrozil preživljanje tožnika oziroma njegove družine.
spor majhne vrednosti - prevozna pogodba - plačilo za prevoz in stroške v zvezi s prevozom - plačilo pošiljatelja - neprevedena listina v tujem jeziku - pravočasno uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje
Tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni nasprotovala trditvi, da je sporne prevoze naročala kot pošiljatelj, niti ni zatrjevala, da v tovornem listu ni navedeno, da prevoz plača pošiljatelj. Ker bi samo slednje (torej ustrezna trditvena podlaga) sodišče prve stopnje zavezovalo k uporabi s strani pritožnice izpostavljene domneve iz drugega odstavka 677. člena OZ, tožena stranka s pritožbenim očitkom, da v predmetnem spisu ni listine, ki bi to domnevo izpodbijala, ne more uspeti.
spor majhne vrednosti – dejansko stanje – pritožbeni razlogi – leasing – nadomestno vozilo – najem – stroški plačila – pasivna legitimacija
Sodba ima v ugotovljenem dejanskem stanju zadostno podlago za zaključek, da tožena stranka glede vtoževane najemnine za nadomestno vozilo ni bila v poslovnem razmerju s tožečo stranko, ker je ravnala v imenu in za račun leasingodajalca kot oškodovanca in lastnika poškodovanega vozila. V sodbi zavzeto stališče, da ni podana pasivna legitimacija tožene stranke za zahtevano plačilo uporabe nadomestnega vozila za en dan v višini 54,00 EUR, je zato pravilno.
spor o pristojnosti - materialna škoda - sojenje brez nepotrebnega odlašanja
Tožeča stranka ne vtožuje nematerialne škode, temveč materialno škodo, ki jo ureja 21. člen ZVPSBNO. Za te spore ni predpisana niti izključna krajevna, niti izključna stvarna pristojnost, zato je glede na vrednost spora 35.350,34 EUR za odločanje v tej pravdni zadevi stvarno pristojno Okrožno sodišče v Mariboru (prvi odstavek 32. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).
pravnomočnost sklepa o odlogu plačila sodne takse – ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse – res iudicata – spremenjene okoliščine – zavrženje predloga
Toženec ni ne zatrjeval ne dokazoval, da bi bile podane spremenjene okoliščine od pravnomočne odločitve o prvotnem predlogu za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek. S (že pravnomočnim) sklepom z dne 30. 12. 2014 je sodišče tožencu odložilo plačilo sodne takse za pritožbeni postopek do izdaje odločbe sodišča druge stopnje. Izpodbijana odločitev, da se zavrže novi predlog tožene stranke za oprostitev oziroma obročno plačilo sodne takse za pritožbeni postopek, je zato pravilna.
ZIZ člen 38, 38/5. Pravilnik o tarifi za delo izvršiteljev in povračilo stroškov v zvezi z njegovim delom člen 11, 11/6.
stroški izvršitelja - izvršitelj s sedežem izven območja okrožnega sodišča, za katerega je imenovan
Če je določen izvršitelj zunaj območja okrožnega sodišča, za katerega je imenovan, se potni stroški, nastali na območju izven tega okrožnega sodišča, in dnevnice, ki pripadajo izvršitelju, štejejo za stroške upnika in ne za izvršilne stroške.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks - predložitev izjave o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu - poziv na dopolnitev predloga - zavrženje predloga
Ker stranka v roku ni predložila izjave o premoženjskem stanju, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je njen predlog zavrglo.
Tožnik izpodbija odločbo, s katero je bilo ugotovljeno, da mu je bilo delno nadomestilo v določenem času preveč izplačano in odločeno, da ga mora vrniti tožencu. Ker njegova terjatev v zadevi ni verjetno izkazana, oziroma zaenkrat obstaja večja verjetnost, da je s strani toženca izkazana terjatev do tožnika kot preplačilo, ni izkazan osnovni pogoj za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve po 1. odstavku 270. člena ZIZ, to je obstoj verjetnosti terjatve. Predlog za izdajo začasne odredbe, da se do pravnomočne odločitve v tem sporu odloži izvajanje izpodbijane odločbe o preplačilu, je zato neutemeljen.
spor majhne vrednosti – pravočasno navajanje dejstev – načelo kontradiktornosti – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker mora biti položaj strank med seboj v ravnovesju, lahko tožeča in tožena stranka po predlogu za izvršbo oziroma ugovoru, vsaka v eni vlogi navajata dejstva in predlagata dokaze, nato pa še vsaka v eni vlogi odgovorita na navedbe druge stranke. Ker je sodišče prve stopnje to dovolilo le toženi stranki, tožeči pa ne, gre za kršitev načela kontradiktornosti (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
stvarna pristojnost – redni pravdni postopek – gospodarski spor – subjektivni pogoj – objektivni pogoj
V obravnavani zadevi je nedvomno izpolnjen subjektivni pogoj po 2. točki prvega odstavka 481. člena ZPP, saj se obravnava spor med toženko kot samostojno podjetnico in tožečo stranko kot gospodarsko družbo. Za razmejitev rednega pravdnega postopka od postopka v gospodarskih sporih pa mora biti izpolnjen tudi objektivni pogoj, namreč, da gre za spor iz pravnih razmerij, nastalih v zvezi z opravljanjem pridobitne dejavnosti tožnice in toženke.
nedovoljena pritožba – pravni interes za pritožbo – omejitev dedovanja – dedič – tretja oseba
Pritožnica ni dedinja, niti ni odgovorna za morebitne zapustničine dolgove po 142. členu ZD. Njen pravni položaj se prav v ničemer ne spremeni, tudi če pritožbene trditve v celoti držijo, kot tudi v primeru, da ne. Ker torej nima pravnega interesa za pritožbo, je njena pritožba nedovoljena.
SZ-1 člen 24, 24/5. OZ člen 355, 355/2, 356, 1034, 1034/1, 1034/2.
spor majhne vrednosti - obratovalni stroški najemnika - subsidiarna odgovornost lastnika - zastaranje upravnikovih terjatev - judikatna terjatev - subsidiarno poroštvo
Ker pa je tudi pri zastaranju uveljavljena akcesornost poroštva glede na obveznost glavnega dolžnika, se zastaranje obveznosti poroka veže na zastaranje obveznosti glavnega dolžnika.
Za subsidiarno poroštvo, je OZ v drugem odstavku 1034. člena določil izjemo od gornjega pravila, in sicer, da zastara terjatev poroka prej, to je v dveh letih od zapadlosti obveznosti glavnega dolžnika, kadar je zastaralni rok za obveznost glavnega dolžnika daljši od dveh let.
ZP-1 člen 66, 66/2, 155, 155/1-8, 163, 163/5. ZUP člen 37, 192, 198. ZDCOPMD člen 40č.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - nepristranskost odločanja - razlogi o odločilnih dejstvih - dokazna ocena - odgovorna oseba pravne osebe - dovoljenost pritožbe - razveljavitev sodbe
Ni dvoma, da bi bil s tem, ko je kot tolmač v postopku sodelovala oseba, ki je zaposlena v organu, ki je vodil prekrškovni postopek, lahko okrnjen videz nepristranskosti, vendar takšna praksa prekrškovnega organa ne predstavlja kršitve, da bi že zaradi tega procesno dejanje prekrškovnega organa predstavljalo nedovoljen dokaz.
Utemeljeno zagovornik graja odločitev sodišča prve stopnje, ki je nekritično in neobrazloženo sledilo očitku v izreku odločbe o prekršku, da je bila na tovornem vozilu vgrajena manipulacijska naprava, ki bi se lahko uporabljala za izvajanje posegov, kot so ponarejanje, zatajitev ali uničenje podatkov. Kot je razvidno iz spisovnih podatkov, takšna naprava v postopku prekrškovnega organa ni bila najdena, sodišče prve stopnje pa se niti ni ukvarjalo z vprašanjem, ali v tahograf znamke S. priklopljen električni vodnik, kateri ni njegov sestavni del, že sam predstavlja manipulacijsko napravo, ki bi se lahko uporabljala za izvajanje posegov, kot so ponarejanje, zatajitev ali uničenje podatkov.
Ni dvoma, da je C.M. v postopku prekrškovnega organa izjavo podal kot zastopnik pravne osebe (v smislu določbe 2. odstavka 92. člena ZP-1), glede na to, da je bil on tisti, ki je upravljal vozilo s katerim je bil storjen prekršek. Vendar pa ta ugotovitev ne pomeni nujno, da je ta oseba tudi odgovorna oseba pravne osebe in ne zgolj storilec prekrška zaposlen pri pravni osebi. Sodišče prve stopnje se z vprašanjem, ali je v obravnavani zadevi C.M. neposredni storilec prekrška oziroma voznik vozila, s katerim je bil prekršek storjen, tudi odgovorna oseba pravne osebe, ni ukvarjalo, pa bi se glede na očitano kršitev moralo,saj mora biti kršitev, ki se storilcu očita kot odgovorni osebi, v izreku odločbe opisana.
SZ-1 člen 25, 25/4, 29, 29/1, 29/2, 29/3, 29/4, 29/5, 35, 35/1, 36. ZGO-1 člen 2, 2-10. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb člen 2, 13.
popravilo drsnih vrat – posel rednega upravljanja – posel, ki presega okvir rednega upravljanja – vzdrževanje večstanovanjske stavbe – sklic zbora etažnih lastnikov – soglasje etažnih lastnikov – potrebno soglasje etažnih lastnikov
Popravilo drsnih dvoriščnih vrat, v okviru katerega je bilo pod plast tlakovcev treba dodati masivno armiranobetonsko ploščo, ki je preprečila valovanje tal in s tem zastoje pri odpiranju in zapiranju vrat v zaostrenih vremenskih razmerah, sodi med posle rednega upravljanja. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je težave z odpiranjem vrat povzročala neustrezna podlaga, na katero je bila položena tirnica vrat, ta težava pa je bila s tem, ko je bila pod tlakovce vgrajena armiranobetonska plošča, odpravljena. Vrata so bila šele s tem usposobljena za delovanje v vseh vremenskih razmerah, torej za njihovo običajno rabo. To pa ne more pomeniti izboljšave v pomenu tretjega odstavka 29. člena SZ-1 ter 13. člena Pravilnika. Vzdrževanje, kamor sodi tudi popravilo, tudi sicer ni nujno vedno opravljeno tako, da bi stvar ostala povsem enaka kot prej. Že zakon sam med redno vzdrževanje šteje izboljšave, ki sledijo napredku tehnike.
ZFPPIPP člen 440, 444, 444/1, 444/3, 444/5. ZPP člen 205, 374, 374/2.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – pozneje najdeno premoženje izbrisane družbe – predlog za začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem izbrisane družbe – pravni interes – pravni interes za revizijo – prekinitev postopka – nadaljevanje prekinjenega postopka – ustavitev postopka
Po izrecni določbi drugega odstavka 374. člena ZPP revizija ni dovoljena, če jo je vložil nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa. Vsebinsko to pomeni, da ima pravico do revizije le tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je revizija utemeljena, to prineslo konkretno in neposredno korist. Ker je bila tožnica izbrisana iz sodnega registra, nihče od upnikov pa ni vložil predloga za začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem, toženci z odločitvijo revizijskega sodišča v nobenem primeru ne bi mogli doseči izboljšanja svojega pravnega položaja. To pomeni, da za revizijo nimajo več pravnega interesa in je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju revizije pravilna.