privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - nedopustnost razpolaganja z nepremičninami, glede katerih obstaja dolžnost vrnitve - prodaja stanovanja
Ker je zakon o zadrugah (81. člen) določil moratorij za razpolaganje s premoženjem, za katera obstaja dolžnost vrnitve, razdružitve ali lastninjenja, ni dopustna prodaja stanovanja po določbi 117. člena SZ, dokler ni ugotovljeno, da v konkretnem primeru ni prodaja nedopustna. Predmet obveznosti mora biti dopusten tudi v trenutku odločanja (oz. sklenitve pogodbe) in ne le v trenutku uveljavitve zakona o zadrugah.
Zakon o Narodni banki Jugoslavije in enotnem monetarnem poslovanju narodnih bank republik in narodnih bank avtonomnih pokrajin člen 40. ZBS člen 71. ZDP člen 5.ZS člen 3, 3/1.ZOR člen 11, 12, 13, 15, 125, 132.
temeljna načela - enakopravnost udeležencev v obligacijskih razmerjih - načelo vestnosti in poštenja - prepoved zlorabe pravic - načelo enake vrednosti dajatev - razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - če je pravočasna izpolnitev bistvena sestavina pogodbe - učinki razdrte pogodbe - devizna klavzula
V obravnavani pogodbi je tožnikova obveznost izražena v dinarjih. Zakon o deviznem poslovanju v svojem 5. členu izrecno dovoljuje uporabo deviz kot vrednostne podlage v pogodbah med domačimi osebami. Izkazovanje in izvrševanje denarnih obveznosti in pravic v domači valuti v pogodbah med določenimi osebami, ne pomeni prepovedi dogovora in uporabe devizne klavzule v njih.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi - preživnina za zakonca - kriteriji za določitev
Zaključek sodišča druge stopnje, da pri tožnici ne gre za povsem nepreskrbljeno osebo po 81.čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, bi bil možen le, kolikor bi bilo konkretno ugotovljeno, če in v kakšni višini lahko pridobiva tožnica redno na druge načine sredstva za svoje preživljanje.
Tožničina sposobnost za opravljanje lažjih gospodinjskih del pa sama na sebi tudi ne pomeni, da je tožnica delno preskrbljena.
neupravičena pridobitev - pravila vračanja - uporaba tuje stvari v svojo korist
Toženčeva neupravičeno pridobljena korist zaradi uporabe solastnega deleža tožnikov ni bila dokazana. Tožnika pa tudi nista dokazala, da jima je zaradi neuporabe nepremičnin v obsegu njunega solastninskega deleža nastajala škoda.
Ker se je uporabnik stanovanja (iz 1. odst. 5. člena ZSR) vselil v sporno stanovanje potem, ko ga je imetnik stanovanjske pravice izpraznil in vrnil ključ stanodajalcu, uporablja stanovanje nezakonito ter ga mora izprazniti v skladu z določili 50. člena ZSR.
ZZZDR člen 102, 105, 105/2, 106, 123, 123/1. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 9, 9/3.
pravice in dolžnosti staršev in otrok - dolžnost preživljanja otrok - pravica do osebnih stikov z otrokom - pristojnost centra za socialno delo
Načelno je mogoče pritrditi toženčevim trditvam, da ima pravico do stikov z mladoletno tožnico. Vendar mora vprašanje stikov urediti na centru za socialno delo in ne na sodišču (106. člen v zvezi z drugim odstavkom 105. člena ZZZDR) in seveda, ne sme tega vprašanja povezovati s svojo dolžnostjo plačevanja preživnine, ki torej ni odvisna ne od pripravljenosti roditelja, pri katerem živi otrok, za omogočanje stikov, ne od samega otroka, ko že nekoliko odraste, ali želi imeti stike ali ne.
CZ člen 200. Zakon o začasnih ukrepih o davku od prometa proizvodov in storitev člen 26.ZUP člen 236, 240, 242.
tranzit blaga - carinske olajšave - garancijska izjava - plačilo carinskih dajatev po špediterju - nova dejstva in novi dokazi
Niso kršene določbe 236., 240. in 242. člena ZUP, ko pritožbeni organ ni upošteval novih dejstev in dokazov v pritožbi v primeru, ko je bilo blago s carinsko spremnico napoteno na carinjenje prevzemni carinarnici in ko na vhodni carinarnici ni bila predložena carinska deklaracija in varščina, ampak namesto nje garancijska izjava špediterja, in ko carinski upravičenec ni uveljavljal oprostitve in ugodnosti, povezanih s prometnim davkom v rednem carinskem postopku. Take ugodnosti lahko upravičenec uveljavlja le v rednem postopku.
Označbo PE poleg matičnega podjetja v izreku je šteti le kot nepotreben dostavek, ki nima niti pravnih niti dejanskih učinkov.
vrnitev stavbnega zemljišča, na katerem je prenehala lastninska pravica
Upravni organ je pravilno odločil, ko je zavrgel zahtevo po vrnitvi stavbnega zemljišča, na katerem je prenehala lastninska pravica na podlagi občinskega odloka, izdanega v skladu z zakonom o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev in ne po zakonu o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini, po katerega določbi (26. člen) je bil podan zahtevek.
Pritožbe, ki je dovoljena (ni v zakonu izrecno prepovedana), ni mogoče zavreči, ampak se lahko samo zavrne.
ZOR člen 11, 12, 13, 15, 125, 132, 132/2, 132/5, 395.ZS člen 3, 3/1.
temeljna načela - enakopravnost udeležencev v obligacijskih razmerjih - načelo vestnosti in poštenja - prepoved zlorabe pravic - načelo enake vrednosti dajatev - razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - če je pravočasna izpolnitev bistvena sestavina pogodbe - učinki razdrte pogodbe - valuta obveznosti (valutna klavzula) - leasing pogodba
V času sklenitve obravnavane pogodbe 20.9.1990 takrat veljavni predpisi niso več prepovedovali uporabe devizne klavzule, zaradi česar sta se stranki lahko zanjo veljavno dogovorili. Dogovorjena devizna klavzula pa pride do svoje veljave pri vrnitveni obveznosti danega kot učinku razdrte pogodbe (drugi odstavek 132. člena) skupaj z zamudnimi obrestmi (peti odstavek tega člena). Revizijske trditve o tem, da je v treh identičnih zadevah sodišče druge stopnje potrdilo zavrnitvene sodbe sodišča prve stopnje, ni mogoče upoštevati, saj sodišča sodijo po ustavi in zakonu, ne pa na podlagi sodne prakse (3. člen prej veljavnega zakona o rednih sodiščih - Uradni list SRS, št. 10/77, 4/82, 37/82, 7/86, 41/87, 24/88 in Uradni list RS, št. 8/90 oziroma prvi odstavek 3. člena zdaj veljavnega zakona o sodiščih - Uradni list RS, št. 19/94 in 45/95).
vrnitev zaplenjenega premoženja - zavezanec za vrnitev - pasivna legitimacija
Pri odločanju je bila pravilno uporabljena določba 2. odst. 145. čl. Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Ur.l. SRS, št. 17/78 - 58/93), po kateri mora v primeru, če vrnitev zaplenjenega premoženja stvarno ali pravno ni več mogoča, povrniti dejansko vrednost tega premoženja družbeno politična skupnost, ki je premoženje prevzela. Občina K. svojih revizijskih navedb o nadaljnjem razpolaganju z zaplenjenim premoženjem tudi na ravni republike ni precizirala, sicer pa tako razpolaganje spričo navedene zakonske določbe za odločitev o zadevi ne bi bilo bistveno.
Služnostna pravica ni mogla prenehati na podlagi 1. odst. 58. člena ZTLR, čeprav je bila trasa zaprta z ene strani več kot tri leta (in ki je preprečevala izvrševanje služnosti), ker je zapora stala na javnem dobru, postopek za odstranitev ovire pa je tekel po uradni dolžnosti in v javnem (s tem pa tudi toženčevem) interesu ter je bila ovira nato tudi odstranjena.
Preden začne upravni organ izvršbo, mora ugotoviti, da je odločba izvršljiva in šele s tem aktom, torej aktom o dovolitvi izvršbe, določi datum, ko bo tretja oseba opravila v odločbi naloženo dejanje, če ga stranka do odrejenega roka ne bo opravila sama.
Dolžnost urbanističnega inšpektorja je, da v posameznem primeru, glede na konkretno ugotovljeno dejansko stanje, v odločbi izreče konkretne prepovedi za dejanja, ki so sicer za zakonite posege v prostor na tem območju po veljavnih urbanističnih aktih dovoljena.
V postopku spremembe vrste rabe zemljišča ne more priti do prikrajšanja v velikosti parcel, saj se v njem ne spreminjajo posestne meje parcel, ki mejijo na druge lastnike.
Upravičenci za uveljavljanje pravic iz zakona o denacionalizaciji so lahko le pravni nasledniki lastnikov premoženja, ki jim je bilo to podržavljeno, te lastnosti pa nimajo pravni nasledniki osebe, na katero je bivši lastnik to podržavljeno premoženje prenesel s kupoprodajno ali drugo pogodbo.
obračun carine - sprememba podatkov - vračilo davščin
Ker gre za podatke iz deklaracije, od katerih je odvisen obračun carine in drugih davščin, potrjujejo pa jih listine, ki so deklaraciji priložene, bi po mnenju sodišča tožena stranka v postopku morala, glede na to, da mora sama poznati pravno podlago za odločitev, ne glede na pravno obrazložitev zahtevka tožeče stranke, ki pa je vsebinsko vsekakor zahtevek za vrnitev preveč plačanih uvoznih davščin, sama ugotoviti v skladu z določbo 1. točke 1. odstavka 270. člena carinskega zakona, da gre za preveč plačane uvozne davščine in temu ustrezno odločiti.
Gradbeno dovoljenje, izdano na podlagi odločbe o spremembi lokacijskega dovoljenja, ki ob izdaji gradbenega dovoljenje ni bila pravnomočna, je nezakonito.
Pri razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada je odločilno, ali vsa dodeljena zemljišča skupaj ustrezajo merilom iz 89. člena zakona o kmetijskih zemljiščih, in če jim, komasacijski udeleženec ne more uspeti z ugovorom, da je ena od dodeljenih parcel slabše kvalitete.
Izvršilno sodišče se lahko izreče za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti samo do izdaje sklepa o izvršbi, po izdaji sklepa o izvršbi pa samo še na ugovor dolžnika.