kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - sodna poravnava - stiki z mladoletnim otrokom - preprečevanje stikov - onemogočanje stikov - zlonamernost
Po presoji pritožbenega sodišča navedeni opis zadošča zakonskemu znaku zlonamernosti, saj je z navedbami, da je neupravičeno zavrnila stike in izpostavljanjem njenega védenja, da so stiki sinu v korist in da s preprečevanjem stikov povzroča ogroženost v njegovem razvoju ter obdolženkinega neupravičenega nasprotovanja stikom, dovolj konkretizirana odsotnost opravičljivih razlogov za onemogočanje stikov.
DRUŽINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00056339
ZIZ člen 270, 272. ZZZDR člen 52. URS člen 33.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve - postopek zavarovanja terjatve - denarna terjatev - nedenarna terjatev - premoženjske razmerja med zakoncema - ekonomska skupnost zakoncev - posebno in skupno premoženje - prepoved odtujitve ali obremenitve premoženja - povrnitev vlaganj - avtomobil - plovilo - dokazni standard verjetnosti - zasebna lastnina
Sodišče prve stopnje je prezrlo, da tožeča stranka predlaga izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne in nedenarne terjatve, zato je preuranjeno štelo, da tožnica ni izkazala subjektivnega elementa, ki je potreben za izdajo začasne odredbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00048249
ZPP člen 30, 30/1, 47, 47/3. DZ člen 14, 199. ZNP-1 člen 19, 217.
vzgoja in varstvo otrok - predlog za dodelitev otroka, določitev preživnine ter stikov - dolžnost preživljanja - stroški preživljanja - verzijski zahtevek - ustavitev nepravdnega postopka - nadaljevanje nepravdnega postopka po pravilih pravdnega postopka - splošna krajevna pristojnost - stvarna pristojnost sodišča - stalno in začasno prebivališče stranke - družinski postopek - vrednost spornega predmeta
Izdatke oziroma stroške preživljanja se uveljavlja s tožbo, torej v pravdnem postopku. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da bi bilo treba postopek po omenjenem zahtevku opraviti po pravilih pravdnega postopka in pravilno odločilo, da se nepravdni postopek ustavi in nadaljuje po pravilih pravdnega postopka.
Za odločanje o zadevah iz družinskega zakonika so na prvi stopnji stvarno pristojna okrožna sodišča, razen če drug zakon določa drugače.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00048284
OZ člen 631. ZPP člen 188, 188/2.
spor majhne vrednosti - nepravočasen umik tožbe - nesklepčnost tožbe - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - dospelost terjatve - pripoznanje terjatve
Pogoji za neposreden zahtevek podizvajalca do naročnika so pripoznanje izvajalca o obstoju podizvajalčeve terjatve do njega, dospelost podizvajalčeve terjatve, obstoj in dospelost izvajalčeve terjatve do naročnika, koneksnost terjatev in podizvajalčeva zahteva za neposredno plačilo od naročnika. Trditveno in dokazno breme glede vseh predpostavk je na strani tožeče stranke kot podizvajalke. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da tožeča stranka ni zatrjevala, da je bil obstoj njene terjatve do izvajalke pripoznan s strani slednje, prav tako pa tudi ni zatrjevala, da sta dospeli terjatev tožeče stranke do izvajalke ter terjatev te družbe (za iste storitve) do tožene stranke. V skladu z načelom povezanosti trditvenega in dokaznega bremena pa manjkajoče trditvene podlage načeloma ne more nadomeščati izvajanje dokazov (t. i. informativni dokaz). Pravilno je zato ugotovilo, da iz tožbenih trditev (in iz ugovornih trditev tožene stranke) ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (nesklepčnost tožbe), in je posledično zavrnilo tožbeni zahtevek.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 34a, 34a/1. ZIZ člen 29b, 29b/1, 171, 171/2.
ugovor zoper plačilni nalog - pristop k izvršbi na nepremičnino - vložitev več pritožb - enaka vsebina vlog - odmera sodne takse - nastanek taksne obveznosti
Tretja meni, da bi ji moralo sodišče za več po vsebini identičnih pritožb zoper zavrnitev njenih ugovorov in predlogov za odlog, vloženih v več različnih izvršilnih zadevah, ki vse tečejo na isto nepremičnino, odmeriti le eno sodno takso. Navedenemu stališču pa ni mogoče slediti. Dejstvo, da naj bi bila vsebina vlog tretje, vloženih v več različnih (pristopnih) izvršilnih zadevah, identična, ni pomembno za vprašanje nastanka taksne obveznosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00048601
KZ-1 člen 70b, 70b/3. ZKP člen 496.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - trajanje varnostnega ukrepa - zakonski rok - ustavitev izvrševanja varnostnega ukrepa
Dveletni zakonski rok za trajanje izrečenega varnostnega ukrepa iz tretjega odstavka 70.b člena KZ-1 je potekel dne 20. 11. 2020, saj se je dejansko izvrševanje varnostnega ukrepa pričelo s prvim pregledom pri dr. B. B. dne 20. 11. 2018. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da se je zdravljenje dejansko izvajalo v decembru 2018, marcu 2019 in aprilu 2019, pojem "redno" dejansko izvrševanje, ki ga uporablja sodišče prve stopnje, pa ne more biti predmet proste presoje sodišča, saj ga veže zakonski maksimum izvrševanja varnostnega ukrepa iz tretjega odstavka 70.b člena KZ-1, tega pa sodišče ne more podaljševati ob vsakokratni ugotovitvi nerednega izvrševanja ukrepa. Povedano drugače, če sodni nadzor nad izvrševanjem varnostnega ukrepa ni učinkovit, tudi če gre (le) za varnostni ukrep obveznega zdravljenja na prostosti, ne more nositi arbitrarnih odločitev sodišča glede podaljšanja trajanja ukrepa storilec, ki spada poleg vsega še v posebej ranljivo skupino oseb.
DZ člen 151, 151/3, 183, 183/1, 189, 190, 196, 290. ZZZDR člen 123, 123/1, 129, 129a.
določitev višine preživnine - preživninska obveznost staršev - zmožnosti preživninskega zavezanca - preživninske potrebe otroka - sprememba potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca - stroški preživljanja - porazdelitev bremena preživljanja - varstvo koristi otroka - izvajanje stikov - starost otroka - izvajanje starševske skrbi - materialnopravna podlaga za odločitev - prehodne določbe DZ
Določitev preživnine temelji na oceni preživninskih stroškov, ne pa na njihovem matematično eksaktnem izračunu, saj je jasno, da potrebe upravičenca in zmožnosti zavezanca niso in ne bodo ves čas enake. Ugotavljanje višine stroškov potreb zato ni matematična operacija v smislu zgolj njihovega seštevanja. Stroški, ki jih specificirajo stranke in ki jih ugotovi sodišče, sicer nudijo oporo, ki naj prepreči arbitrarnost, vendar pa je treba potrebe otrok razumno in celostno objektivizirati in oceniti.
Ne drži pritožbena navedba, da je pri starših z nadpovprečnimi preživninskimi zmožnostmi edino omejitev preživnine po višini mogoče iskati le v koristi otroka. Sodišče mora tudi v takšnih primerih ravnati s pravo mero. V odločitev o obveznem preživninskem bremenu sodi zagotovitev tistih potreb, ki zagotavljajo uspešen telesni in duševni razvoj otroka. Vse, kar navedeno presega, mora biti prepuščeno svobodni odločitvi staršev, ali in koliko bodo po svoji vesti nudili otroku več kot so oziroma bi bilo zavezani s sodno odločbo. Nadstandard oziroma luksuz ni nikogaršnja potreba.
Od sodno določenega zneska preživnine, ki odpade na starša, ki mu otrok ni zaupan v vzgojo in varstvo, je treba odšteti stroške, ki jih ta starš krije neposredno v času, ko je otrok pri njem (na stiku).
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-8, 118, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vrnitev nazaj na delo - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - razveljavitev sodbe
Pritožbeno sodišče se v celoti strinja s pritožbo, da v okoliščinah, ki jih je izpostavilo sodišče prve stopnje, ni podlage za zaključek, da tožničina vrnitev na delo k tožencu ne bi bila možna. Pritožba pravilno navaja, da je odločitev o sodni razvezi (bistvo katere je, da se toženec na tožnico - finančno računovodsko delavko - ne more zanesti) pravzaprav v nasprotju z razlogi, na katerih temelji ugotovitev o nezakoniti izredni odpovedi. Toženec namreč ni dokazal odpovednega razloga iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 (da tožnica v času bolniškega staleža ni spoštovala navodil osebne zdravnice), posledično pa tudi ne izgube zaupanja zaradi očitane kršitve. Odpoved je torej bila ugotovljena za nezakonito iz jasnih vsebinskih razlogov - zaradi neobstoja odpovednega razloga, ne npr. šele ob uporabi prvega odstavka 109. člena ZDR-1 ali iz kakšnega postopkovnega oziroma formalnega razloga. V obravnavani zadevi torej ne pride v poštev sklepanje, da bi kakšne okoliščine glede kršitve vendarle kazale na nemožnost reintegracije.
ZPP člen 154, 154/2, 155, 155/1, 165.. URS člen 22, 49.. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1, 6/4, 11.
stroški postopka - odmera stroškov - vrednost točke
Sodišče prve stopnje je pri odmeri višine stroškov, ki jih je kot za pravdo potrebne (prvi odstavek 155. člena ZPP) priznalo toženi stranki, pravilno upoštevalo vrednost odvetniške točke 0,60 EUR po novi OT, kot je veljala v času odločanja sodišča, saj šele takrat namreč nastane terjatev za povrnitev stroškov postopka nasprotni stranki.
Tožnika v postopku nista dokazala, da je bil ves njun čas, ko nista vozila, takšne narave, da bi morala biti na razpolago delodajalcu, in bi se skladno z definicijo delovnega časa po 3. členu ZDCOPMD ta čas štel v delovni čas.
Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljeno dejstvo, da tožnik svojih delovnih aktivnosti v tahografih ni dosledno beležil, upoštevajoč pri tem tudi dolžnost tožene stranke kot delodajalca izvajati nadzor nad pravilnim beleženjem aktivnosti voznikov, pri odločitvi utemeljeno upoštevalo izračun izvedenca prometne stroke, ki ga je pravilno ocenilo kot najbolj primernega glede na razpoložljive podatke.
sodna taksa za ugovor - neplačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - ugovor se šteje za umaknjen
Ob vložitvi ugovora mora biti plačana sodna taksa (prvi odstavek 29b. člena ZIZ). Sodna taksa mora biti plačana najpozneje v osmih dneh od vročitve naloga za plačilo sodne takse (drugi odstavek 29b. člena ZIZ). Če sodna taksa v roku in v skladu s plačilnim nalogom ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena (peti odstavek 29b. člena ZIZ).
rok za vložitev pritožbe - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Po tretjem odstavku 9. člena ZIZ znaša rok za vložitev pritožbe 8 dni od vročitve sklepa sodišča prve stopnje, če ni v ZIZ drugače določeno. V primeru pritožbe zoper sklep, s katerim se šteje vloga oziroma ugovor za umaknjenega, ZIZ ne določa drugačnega pritožbenega roka.
Sodišče prve stopnje je z opustitvijo materialnega procesnega vodstva in posledičnim zaključkom, da je tožbeni zahtevek v višini 9.419,09 EUR neopredeljen in tudi neizkazan in ga je zato zavrnilo, storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe.
Če drži, da je drugotožena stranka 20.2.2016 (listina B5) kot naročnik prvič zvedel, da prvotožena stranka kot podjemnik dolguje tožeči stranki kot sodelavcu, potem bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, koliko je v tistem trenutku bil dolg prvotožene stranke do tožeče stranke in kolikšen dolg drugotožene stranke iz istega posla do prvotožene stranke ob upoštevanju navedb strank, da je prvotožena stranka račune tožeče stranke prefakturirala na drugotoženo stranko in da je na podlagi tega drugotožena stranka plačevala prvotoženi stranki (obračuni plačil B9, B10 in B 19) in če je kakšen odprt in nesporen dolg drugotožene stranke do prvotožene stranke iz posla, ki ga je opravila tožeča stranka tedaj obstajal, potem je k plačilu zavezana od 20.6.2016 dalje tudi drugotožena stranka, ker je po 631. členu OZ.
ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - omejitev ugovornih razlogov
Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na tretji odstavek 34. člena ZIZ, da lahko do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti. To pomeni omejitev ugovornih razlogov samo na novo izvršilno sredstvo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00049207
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 34a, 34a/1. ZIZ člen 29b, 29b/1, 171, 171/2. ZPP člen 163, 163/4.
ugovor zoper plačilni nalog - pristop k izvršbi na nepremičnino - vložitev več pritožb - enaka vsebina vlog - odmera sodne takse - nastanek taksne obveznosti - poseben sklep o stroških postopka - ena sodna taksa
Dejstvo, da naj bi bila vsebina vlog tretje, vloženih v več različnih (pristopnih) izvršilnih zadevah, identična, ni pomembno za vprašanje nastanka taksne obveznosti.
Čeprav je sodišče prve stopnje tehnično izdalo ločen sklep o stroških, gre za odločitev o stroških v zvezi z odločitvijo o glavni stvari in je tako sicer ločeno izdan sklep o stroških šteti za sestavni del sklepa, s katerim je bilo odločeno o ugovoru tretje in njenem predlogu za odlog. V takem primeru pa ZST-1 samostojne obveznosti plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep o stroških, če je izpodbijana tudi odločitev o glavni stvari, ne predvideva.
Četudi torej sodišče bistvenih odstopanj od običajne obravnave prometnih nesreč ni ugotovilo, je ocenilo, da bi se tožnik ob pomanjkljivi prijavi škode, ob dejstvu, da je bila škoda tako velika, da sta bili obe vozili ocenjeni kot totalka, pri čemer pa udeleženki prometne nesreče policije nista poklicali, moral vsaj posvetovati z ostalima članoma komisije, preden je pripravil podpis sporazumov, zaradi česar je ravnal malomarno oziroma opustil pričakovano skrbnost cenilca.