ZASP člen 28, 32. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) člen 9. OZ člen 193, 299, 299/1, 378, 378/1.
materialne avtorske pravice - dokazi, izvedeni v drugem postopku - tek zakonskih zamudnih obresti - nevezanost na pravno podlago tožbenega zahtevka - intelektualna lastnina - plačilo nadomestila - glasbena avtorska dela
Pravno podlago, na katero se je tožnik podrejeno skliceval, in sicer na odločbo Sveta za avtorsko pravo št. 31229-10/2018, potrjeno s strani Vrhovnega sodišča z odločbo št. U 3/2008 z dne 13. 1. 2010, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo, ker toženka ni članica reprezentativnega združenja (Obrtno podjetniške zbornice), na katero se prej navedena odločba Sveta za avtorsko pravo nanaša.
Toženka, ki je glasbena dela uporabljala brez pravne podlage je v zamudo s plačilom nadomestila prišla šele s prejemom sklepa o izvršbi, zato je na podlagi 193., 299. in 378. člena OZ od tedaj dolžna plačati zakonske zamudne obresti od avtorskega nadomestila.
ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 188, 350, 350/2, 458, 458/1. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 25.
delni umik tožbe - delna ustavitev postopka - spor majhne vrednosti - vročitev dopolnitve tožbe - osebna vročitev - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - stroški porabe električne energije - ključ delitve stroškov
Gre za izbiro med delitvijo stroška po površini in delitvijo stroška glede na število uporabnikov posameznega stanovanja. Ker površina sama po sebi nima neposrednega vpliva na porabo elektrike, je tudi po presoji pritožbenega sodišča primernejši ključ delitve po številu uporabnikov. Večje število uporabnikov namreč nedvomno vpliva na porabo energije. Kot je poudarilo že sodišče prve stopnje, delitev stroška elektrike glede na število uporabnikov posamezne enote, predvideva tudi Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb. Drži sicer, da gre pri tem za delitev stroška porabljene skupne elektrike in ne za delitev stroška porabljene elektrike v posamezni enoti, a to ne izključuje primerjave obeh položajev in posledično sklicevanje na ključ delitve, ki ga določa Pravilnik, v smislu dodatne argumentacije sprejete odločitve.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00048601
KZ-1 člen 70b, 70b/3. ZKP člen 496.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - trajanje varnostnega ukrepa - zakonski rok - ustavitev izvrševanja varnostnega ukrepa
Dveletni zakonski rok za trajanje izrečenega varnostnega ukrepa iz tretjega odstavka 70.b člena KZ-1 je potekel dne 20. 11. 2020, saj se je dejansko izvrševanje varnostnega ukrepa pričelo s prvim pregledom pri dr. B. B. dne 20. 11. 2018. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da se je zdravljenje dejansko izvajalo v decembru 2018, marcu 2019 in aprilu 2019, pojem "redno" dejansko izvrševanje, ki ga uporablja sodišče prve stopnje, pa ne more biti predmet proste presoje sodišča, saj ga veže zakonski maksimum izvrševanja varnostnega ukrepa iz tretjega odstavka 70.b člena KZ-1, tega pa sodišče ne more podaljševati ob vsakokratni ugotovitvi nerednega izvrševanja ukrepa. Povedano drugače, če sodni nadzor nad izvrševanjem varnostnega ukrepa ni učinkovit, tudi če gre (le) za varnostni ukrep obveznega zdravljenja na prostosti, ne more nositi arbitrarnih odločitev sodišča glede podaljšanja trajanja ukrepa storilec, ki spada poleg vsega še v posebej ranljivo skupino oseb.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00048249
ZPP člen 30, 30/1, 47, 47/3. DZ člen 14, 199. ZNP-1 člen 19, 217.
vzgoja in varstvo otrok - predlog za dodelitev otroka, določitev preživnine ter stikov - dolžnost preživljanja - stroški preživljanja - verzijski zahtevek - ustavitev nepravdnega postopka - nadaljevanje nepravdnega postopka po pravilih pravdnega postopka - splošna krajevna pristojnost - stvarna pristojnost sodišča - stalno in začasno prebivališče stranke - družinski postopek - vrednost spornega predmeta
Izdatke oziroma stroške preživljanja se uveljavlja s tožbo, torej v pravdnem postopku. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da bi bilo treba postopek po omenjenem zahtevku opraviti po pravilih pravdnega postopka in pravilno odločilo, da se nepravdni postopek ustavi in nadaljuje po pravilih pravdnega postopka.
Za odločanje o zadevah iz družinskega zakonika so na prvi stopnji stvarno pristojna okrožna sodišča, razen če drug zakon določa drugače.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00048284
OZ člen 631. ZPP člen 188, 188/2.
spor majhne vrednosti - nepravočasen umik tožbe - nesklepčnost tožbe - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - dospelost terjatve - pripoznanje terjatve
Pogoji za neposreden zahtevek podizvajalca do naročnika so pripoznanje izvajalca o obstoju podizvajalčeve terjatve do njega, dospelost podizvajalčeve terjatve, obstoj in dospelost izvajalčeve terjatve do naročnika, koneksnost terjatev in podizvajalčeva zahteva za neposredno plačilo od naročnika. Trditveno in dokazno breme glede vseh predpostavk je na strani tožeče stranke kot podizvajalke. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da tožeča stranka ni zatrjevala, da je bil obstoj njene terjatve do izvajalke pripoznan s strani slednje, prav tako pa tudi ni zatrjevala, da sta dospeli terjatev tožeče stranke do izvajalke ter terjatev te družbe (za iste storitve) do tožene stranke. V skladu z načelom povezanosti trditvenega in dokaznega bremena pa manjkajoče trditvene podlage načeloma ne more nadomeščati izvajanje dokazov (t. i. informativni dokaz). Pravilno je zato ugotovilo, da iz tožbenih trditev (in iz ugovornih trditev tožene stranke) ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (nesklepčnost tožbe), in je posledično zavrnilo tožbeni zahtevek.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 34a, 34a/1. ZIZ člen 29b, 29b/1, 171, 171/2.
ugovor zoper plačilni nalog - pristop k izvršbi na nepremičnino - vložitev več pritožb - enaka vsebina vlog - odmera sodne takse - nastanek taksne obveznosti
Tretja meni, da bi ji moralo sodišče za več po vsebini identičnih pritožb zoper zavrnitev njenih ugovorov in predlogov za odlog, vloženih v več različnih izvršilnih zadevah, ki vse tečejo na isto nepremičnino, odmeriti le eno sodno takso. Navedenemu stališču pa ni mogoče slediti. Dejstvo, da naj bi bila vsebina vlog tretje, vloženih v več različnih (pristopnih) izvršilnih zadevah, identična, ni pomembno za vprašanje nastanka taksne obveznosti.
DZ člen 151, 151/3, 183, 183/1, 189, 190, 196, 290. ZZZDR člen 123, 123/1, 129, 129a.
določitev višine preživnine - preživninska obveznost staršev - zmožnosti preživninskega zavezanca - preživninske potrebe otroka - sprememba potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca - stroški preživljanja - porazdelitev bremena preživljanja - varstvo koristi otroka - izvajanje stikov - starost otroka - izvajanje starševske skrbi - materialnopravna podlaga za odločitev - prehodne določbe DZ
Določitev preživnine temelji na oceni preživninskih stroškov, ne pa na njihovem matematično eksaktnem izračunu, saj je jasno, da potrebe upravičenca in zmožnosti zavezanca niso in ne bodo ves čas enake. Ugotavljanje višine stroškov potreb zato ni matematična operacija v smislu zgolj njihovega seštevanja. Stroški, ki jih specificirajo stranke in ki jih ugotovi sodišče, sicer nudijo oporo, ki naj prepreči arbitrarnost, vendar pa je treba potrebe otrok razumno in celostno objektivizirati in oceniti.
Ne drži pritožbena navedba, da je pri starših z nadpovprečnimi preživninskimi zmožnostmi edino omejitev preživnine po višini mogoče iskati le v koristi otroka. Sodišče mora tudi v takšnih primerih ravnati s pravo mero. V odločitev o obveznem preživninskem bremenu sodi zagotovitev tistih potreb, ki zagotavljajo uspešen telesni in duševni razvoj otroka. Vse, kar navedeno presega, mora biti prepuščeno svobodni odločitvi staršev, ali in koliko bodo po svoji vesti nudili otroku več kot so oziroma bi bilo zavezani s sodno odločbo. Nadstandard oziroma luksuz ni nikogaršnja potreba.
Od sodno določenega zneska preživnine, ki odpade na starša, ki mu otrok ni zaupan v vzgojo in varstvo, je treba odšteti stroške, ki jih ta starš krije neposredno v času, ko je otrok pri njem (na stiku).
Tožnika v postopku nista dokazala, da je bil ves njun čas, ko nista vozila, takšne narave, da bi morala biti na razpolago delodajalcu, in bi se skladno z definicijo delovnega časa po 3. členu ZDCOPMD ta čas štel v delovni čas.
sodna taksa za ugovor - neplačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - ugovor se šteje za umaknjen
Ob vložitvi ugovora mora biti plačana sodna taksa (prvi odstavek 29b. člena ZIZ). Sodna taksa mora biti plačana najpozneje v osmih dneh od vročitve naloga za plačilo sodne takse (drugi odstavek 29b. člena ZIZ). Če sodna taksa v roku in v skladu s plačilnim nalogom ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena (peti odstavek 29b. člena ZIZ).
Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljeno dejstvo, da tožnik svojih delovnih aktivnosti v tahografih ni dosledno beležil, upoštevajoč pri tem tudi dolžnost tožene stranke kot delodajalca izvajati nadzor nad pravilnim beleženjem aktivnosti voznikov, pri odločitvi utemeljeno upoštevalo izračun izvedenca prometne stroke, ki ga je pravilno ocenilo kot najbolj primernega glede na razpoložljive podatke.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - odločba upravnega organa - vezanost na pravnomočno odločbo - prekinitev postopka - zmotna uporaba materialnega prava - reparacijski zahtevek - reintegracijski zahtevek
Stališče sodišča prve stopnje, da je vezano na dokončno in izvršljivo odločbo upravnega organa, je materialnopravno zmotno. Sodišče je vezano na pravnomočno odločbo upravnega organa, kar pomeni, da je odločba postala pravnomočna, ker ni bila izkoriščena možnost izpodbijanja dokončne odločbe v upravnem sporu. V obravnavani zadevi pa je tožnik na upravnem sodišču sprožil spor v zvezi z dokončno odločbo o razveljavitvi Dovoljenja na podlagi Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Bosno in Hercegovino o zaposlovanju državljanov Republike Bosne in Hercegovine v Republiki Sloveniji z dne 14. 3. 2018. Od pravnomočne odločitve v tem sporu je odvisna pravilnost odločitve o reintegracijskem in reparacijskem zahtevku tožnika.
Ker je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je vezano na dokončno in izvršljivo, ne pa tudi pravnomočno odločitev v upravnem postopku, je preuranjeno zavrnilo tožnikov predlog za prekinitev postopka v točki I izreka in reparacijski ter reintegracijski zahtevek v točki V izreka.
ZPP člen 154, 154/2, 155, 155/1, 165.. URS člen 22, 49.. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1, 6/4, 11.
stroški postopka - odmera stroškov - vrednost točke
Sodišče prve stopnje je pri odmeri višine stroškov, ki jih je kot za pravdo potrebne (prvi odstavek 155. člena ZPP) priznalo toženi stranki, pravilno upoštevalo vrednost odvetniške točke 0,60 EUR po novi OT, kot je veljala v času odločanja sodišča, saj šele takrat namreč nastane terjatev za povrnitev stroškov postopka nasprotni stranki.
URS člen 54, 54/1, 56, 56/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. KZ-1 člen 190, 190/1.
kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe - zlonamernost - utemeljen sum - največja korist otroka - dolžnosti staršev
V obravnavanem primeru je za oceno pravilnosti sprejete odločitve prvostopenjskega sodišča, razloge izpodbijanega sklepa in pritožbenih navedb potrebno povezati z jasno zapisanimi stališči v odločbi Up 383/11 z dne 18. 9. 2013. Prvostopenjsko sodišče namreč ni prezrlo, da je obdolženka že 12. 8. 2019, to pa je čas, ki sovpada z naslovljenim ji očitkom začetka izvrševanja kaznivega dejanja glede onemogočanja uresničitve pravnomočne in izvršljive sodne odločbe o stikih med otrokom in očetom, vložila predlog za izdajo začasne odredbe in za spremembo odločbe o stikih. O tem je bilo odločeno šele 2. 3. 2020, po vsebini pa tako kot je bilo predlagano s strani obdolženke. Navedeno izkazuje, da se je obdolženka poslužila ustrezne pravne poti zaradi varovanja koristi otroka, vendar je bil čas odločanja o njenem predlogu nerazumno dolg, ves ta čas pa tožilstvo šteje kot čas izvršitve izvrševanja kaznivega dejanja, kar je nedvomno v škodo obdolženki. Če bi sodišče odločilo hitro, bi se sporno razmerje med staršema glede otroka lahko uredilo s hitrim reševanjem po pravni poti v skladu z jamstvi z 22. člena in prvega odstavka 23. člena Ustave RS.
Prvi stavek prvega odstavka 56. člena Ustave RS je potrebno razlagati v povezavi z načelom največje koristi otroka, ki ga morajo upoštevati tudi sodišča, kadar odločajo o razmerjih med starši in otroki. Tudi ESČP pri razlagi 8. člena EKČP ugotavlja, da je glavno vodilo otrokova največja korist in da lahko otrokove koristi odvisno od njihove narave in resnosti presežejo koristi starša. Po eni strani naj bi narekovala, da otrok vzdržuje družinske vezi, razen ko se je družila izkazala kot posebej neprimerna, po drugi strani pa je očitno v otrokovo korist, da se razvija v zdravem okolju in starš na podlagi 8. člena EKČP ne bi smel biti upravičen do ukrepov, ki bi škodili otrokovemu zdravju in razvoju. Ker je načelo največje otrokove koristi iz prvega odstavka 56. člena Ustave, ki mu ustrezajo dolžnosti staršev, potrebno upoštevati, tudi, če so ti razvezani, je skrb za varnost in vzgojo svojih otrok ustavna vrednota, ki jo zakonodajalec varuje tudi z inkriminacijo njej nasprotnih ravnanj kot kaznivih.
tedenski počitek - misija - vojska - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka
Pravilno je sodišče prve stopnje obrazložilo, da bi moral tožnik natančno navesti, da je na konkretne dneve, ki so po predloženi evidenci opredeljeni kot tedenski počitek, na telefon prejel konkretne klice in v zvezi s čim (in to tudi dokazati), česar pa ni storil. Pravilno je sodišče zaključilo, da je tožnik le pavšalno in posplošeno trdil, da je dnevno prejemal klice v zvezi z delom A.-ja in glede komunikacije znotraj slovenskega kontingenta.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - epidemija
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je pri toženi stranki prišlo do zmanjšanja produktivnosti, ki ni posledica epidemije covid-19. Iz listinske dokumentacije, ki potrjuje izpoved direktorice tožene stranke in trditve tožene stranke v postopku, izhaja, da se je dejansko zmanjšal celotni obseg dela na delovnem mestu delavec v skladišču in sicer predvsem zaradi izgube večje stranke konec leta 2019.
Pritožbeno sodišče uvodoma izpostavlja, da iz vsebine izpodbijane odločbe (in tudi pritožbe) ne izhaja, da bi se nanašala na kakršnokoli uveljavljano postopkovno pravico družbe ... oziroma na kakršenkoli zahtevek omenjene družbe zoper toženko. Povedano drugače, ni izkazan pravni interes omenjene družbe za pritožbeno izpodbijanje sporne odločbe, saj se le-ta nanjo ne nanaša.
Tožničin tožbeni zahtevek ni bil zavrnjen iz razloga, ker stečajni upravitelj toženke ni prevzel pravdnega postopka, ampak iz razloga, ker je stečajni upravitelj prerekal v stečaju pravočasno prijavljeno tožničino terjatev in ker tožnica ni pravočasno predlagala nadaljevanja (zaradi začetka stečaja nad toženko) prekinjenega pravdnega postopka. Ker je torej tožnica zamudila prekluzivni rok iz Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSC00050387
ZIZ člen 295. ZPP člen 150/1.
plačilo sodne takse za tožbo kot procesna predpostavka - vpogled v sodni spis - pravica do vpogleda v spis na sodišču - izpolnitveni rok
ZIZ v prvem odstavku 29.b člena določa vloge, za katere je plačilo sodne takse procesna predpostavka. Sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo še pred potekom roka za pritožbo zoper sklep z dne 29. 10. 2020 (t. j. sklepa o ugovoru dolžnika zoper plačilni nalog). Vendar iz spisovnih podatkov izhaja, da je dolžnik plačal sodno takso za ugovor zoper sklep o izvršbi. To pomeni, da so bile v konkretnem primeru podane vse procesne predpostavke za vsebinsko odločanje sodišča o dolžnikovem ugovoru.
Dolžnik ima kot stranka izvršilnega postopka pravico do pregledovanja in prepisovanja sodnega spisa ob vsakršnem času in mu tega ni mogoče prepovedati (prvi odstavek 150. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Za slednje tudi ne potrebuje vlagati nobenih vlog.
ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - omejitev ugovornih razlogov
Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na tretji odstavek 34. člena ZIZ, da lahko do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti. To pomeni omejitev ugovornih razlogov samo na novo izvršilno sredstvo.