najem poslovnih prostorov - najemnina za poslovne prostore - ničnost najemne pogodbe - namen ničnosti - protislovne navedbe - nemogoč predmet obveznosti - nedopusten nagib
Nagib je razumljen kot razlog, ki vodi stranko k sklenitvi pogodbe, a ne postane del pogodbene vsebine in (praviloma) sopogodbeniku niti ni znan. Tožena stranka je nedopustnost nagiba tožeče stranke utemeljila na okoliščinah v zvezi s tem, da bi tožeča stranka morala vedeti za pravno napako kotla, vendar pa ni podala nobenih konkretnih navedb oziroma dokaznih predlogov glede tega, da je prav védenje o teh napakah tožečo stranko vodilo v sklenitev sporne pogodbe. Ničnost je najstrožja sankcija v civilnopravnih razmerjih in je zato njena uporaba pridržana za specifične situacije, v katerih je treba nepravilnosti v razmerju sankcionirati z ničnostjo zaradi varstva javnega interesa. Zatrjevane domnevne nepravilnosti tega standarda po presoji višjega sodišča ne dosegajo.
Tožnica je vložila tožbo zoper začasno odločbo. Pravni interes je izkazovala vse do pravnomočnosti nove odločbe. Ker je bila z novo odločbo nadomeščena začasna odločba (že ime samo pove, da gre zgolj za začasno odločbo, s katero se začasno uredi pravno stanje), si tožnica z nadaljevanjem postopka pred sodiščem, ne more več izboljšati pravnega položaja. Zato je sodišče prve stopnje tožbo utemeljeno, v skladu z 274. členom ZPP, zavrglo.
postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor proti odpustu obveznosti - kršitev obveznosti - obveščanje upravitelja
Opustitev aktivnosti iskanja zaposlitve in opustitev rednega poročanja o teh aktivnostih upraviteljici predstavlja hudo kršitev dolžnikovih obveznosti v preizkusnem obdobju, zaradi katere je dolžnik nevreden pravne dobrote odpusta, zato je odločitev prvostopnega sodišča pravilna.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - odvetnik kot zasebnik - pristojnost okrajnega sodišča
Upnik oziroma tožnik je odvetnik, ki svojo dejavnost opravlja v pravno organizacijski obliki zasebnika (evidentirani odvetnik), zato ne spada v krog oseb, za katere veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih.
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je kot nepopolno zavrglo tožnikovo tožbo, kršilo določbo 108. člena ZPP. Tožnik je namreč ravnal skladno s pozivom sodišča prve stopnje in pred iztekom danega roka tožbo lastnoročno podpisal in jo skupaj s prošnjo za pridobitev BPP tudi posredoval sodišču.
ZZVZZ člen 86, 86/1, 87, 87/1. ZVZD-1 člen 8. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (1999) člen 23, 23/1, 23/2, 23/2-3.
regres Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - tehnična brezhibnost stroja - ukrepi varstva pri delu - vzročna zveza - soprispevek delavca - ugovor pasivne legitimacije - odgovornost tretjega
Odgovornost zunanjega izvajalca je tako stvar notranjega razmerja s toženo stranko. Če torej tožena stranka meni, da ji je zunanji sodelavec povzročil škodo in da je za to odgovoren delavec njenega poslovnega partnerja, lahko odgovornost terja od njega na podlagi določbe Sporazuma, na katero se sklicuje v pritožbi.
Nesporni vzrok za delovno nesrečo je bil v poseganju delavca v stroj, pri čemer pritožnica ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je delavec vijake, s katerimi je bila servisna loputa (varovalo) pritrjena, odvil kar z roko. Zaključek sodišča prve stopnje, da torej varovalo ni bilo tako, da ga ne bi bilo mogoče zlahka odstraniti, je zato pravilen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00049053
URS člen 26.. SPZ člen 43, 43/2, 269.. ZD člen 141, 222.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost države za delo sodišč - zakonito dedovanje - obstoj oporoke - sodna hramba - izgubljena ali založena oporoka po smrti oporočitelja - načelo subsidiarnosti - opustitev vložitve pravnega sredstva - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - dediščinska tožba - ugovor priposestvovanja lastninske pravice - načelo realne subrogacije - pravočasnost navedb
V konkretnem primeru je bistven odgovor na vprašanje ali je pravni prednik tožnice imel na voljo učinkovito pravno sredstvo oziroma pravno možnost, s katero bi dosegel odstranitev protipravnega ravnanja državnega organa oziroma odpravo posledic založene oporoke, ki v zapuščinskem postopku ni bila razglašena ter je zapuščinsko sodišče uvedlo zakonito in ne oporočno dedovanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00048527
OZ člen 190, 190/1. ZPP člen 318, 318/1. ZSKZ člen 2, 2/1, 3, 10, 10/2, 14, 14/1, 14/4.
zamudna sodba - kmetijsko zemljišče - prenos kmetijskih zemljišč - zemljiškoknjižni lastnik - stvarna legitimacija - aktivna legitimacija sklada kmetijskih zemljišč in gozdov - prodaja tuje stvari - neupravičena pridobitev
Pogodbe v imenu Republike Slovenije sklepa Sklad in ker do sklenitve pogodbe ni prišlo, je obligacijsko razmerje med strankama nastalo na neposlovni podlagi (z neupravičeno pridobitvijo). Za uveljavljanje kondikcijskih oziroma verzijskih terjatev pa je prav tako legitimiran Sklad.
Poleg tega, da gre za kmetijska zemljišča, ki so bila ob uveljavitvi ZSKZ še v družbeni lastnini, sta torej dodatna pogoja za ex lege pridobitev lastninske pravice občine še, da zemljišča ležijo na območju občine in so bila 6. aprila 1941 v lasti občine. Tega dejanskega stanja pa v izpodbijani sodbi ni - neprerekano je, da gre za kmetijsko zemljišče, ki je bilo 11. 3. 1993 v družbeni lastnini. Zato uporaba četrtega odstavka 14. člena ZSKZ ne pride v poštev in ga tudi sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo. Očitek o nepravilni uporabi materialnega prava je torej neutemeljen.
zavrženje tožbe - nepopolna tožba - sposobnost za obravnavanje - poziv na dopolnitev - razpis naroka
V pravdnem postopku so stranke tiste, ki navedejo dejstva in ponudijo dokaze, sodišče pa nato na podlagi tako predloženega gradiva izpelje dokazni postopek in v skladu z materialnim pravom odloči, ali je pravna posledica, ki jo v tožbenem predlogu uveljavlja tožnik, utemeljena ali ne.
Ob upoštevanju ugotovljenega premoženjskega stanja tožnik ne more doseči popolne taksne oprostitve, saj je taka oprostitev namenjena samo najbolj socialno ogroženim posameznikom, kamor tožnika kljub nizki plači ni mogoče uvrstiti.
začasna nezmožnost za delo - vzrok začasne nezmožnosti za delo
Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča, da gre v predmetni zadevi za ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo tožeče stranke zaradi bolezni, kar je sodišče argumentirano pojasnilo v 24. točki obrazložitve sodbe. Upoštevajoč izvedensko mnenje v povezavi z ostalimi dokazi, ni nobene podlage za opredelitev vzroka priznane začasne nezmožnosti za delo kot poškodbe pri delu. Kot je pravilno pojasnilo sodišče, bi bilo potrebno za opredelitev vzroka poškodbe pri delu priznane začasne nezmožnosti za delo, slednje tudi dokazati, ne pa drugačen vzrok pavšalno zatrjevati šele v sodnem postopku.
ZUP člen 260, 260-1, 260-4, 263, 263/1, 263/1-1.. ZPIZ-2 člen 66.
začasna nezmožnost za delo - obnova predsodnega upravnega postopka - vzrok ugotovljene začasne nezmožnosti za delo - bolezen - zavrženje predloga
ZUP v 1. točki prvega odstavka 263. člena določa, da lahko stranka predlaga obnovo postopka samo v enem mesecu, in sicer v primeru iz 1. točke 260. člena (od dneva, ko je mogla navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze). Ker je bil predlog vložen 18. 6. 2020, torej po preteku enomesečnega roka, določenega v 1. točki prvega odstavka 263. člena ZUP, je tožena stranka tožnikov predlog za obnovo postopka utemeljeno kot prepozen zavrgla.
tožba za razveljavitev sodne poravnave - izpodbijanje sodne poravnave - napake volje - bistvena in opravičljiva zmota pri sklepanju sodne poravnave
Tožeča stranka zatrjuje, da brez odvetnika ni razumela pomena sklenjene sodne poravnave, ker je pojem uporabnine za laika pretežak. Tožnik je podjetnik in se je zastopal sam v tožbi na plačilo uporabnine v skupni hiši. Ne gre za pravdo, ki bi terjala odvetnika. Napak volje tako ni dokazal, ravno tako ne, da bi bil v bistveni in opravičljivi zmoti.
pritožba se šteje za umaknjeno - sodna taksa za pritožbo - plačilni nalog za plačilo sodne takse - rok za plačilo sodne takse - vročilnica kot javna listina - dejanska vročitev - podpis vročilnice - obvestilo o prispeli pošiljki
Tožena stranka je osebno prevzela sodno pošiljko in podpisala vročilnico. Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, vendar toženka v pritožbi niti ne zatrjuje dejstva, da vročilnice, ki je v spisu, ni podpisala ona oziroma kdo naj bi jo podpisal, niti ne predlaga nobenih dokazov.
DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00049449
ZDen člen 67. ZZZDR člen 211, 212. ZPP člen 154, 154/1, 156, 156/1.
postavitev skrbnika za poseben primer - plačilo dela odškodnine, ki ga je prejel kot skrbnik denacionaliziranega premoženja zapustnice na svoj račun - odškodnina v obliki obveznic - neupravičena obogatitev - izražena volja strank - denacionalizacijski postopek - pravica do nagrade in povrnitve potrebnih izdatkov - naloge skrbnika - prenos koristi - pobotni ugovor - krivdno povzročeni stroški - pogoji za delni umik tožbe - odločitev o stroških
Toženec bi kot skrbnik moral vse prejete koristi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju prenesti na tožnico, saj je njegovo skrbništvo za poseben primer iz denacionalizacijske odločbe takrat dejansko prenehalo.
Stroški tožeče stranke z zavrnjenim delom zahtevka so nastali kot posledica nestrinjanja tožene stranke z delnim umikom tožbe, zato je neprivolitev tožene stranke v umik tožbe potem, ko je izpolnila tožbeni zahtevek, šteti za zakrivljeno ravnanje oziroma krivdno povzročitev stroškov tožeči stranki.
spor o pristojnosti - pristojnost gospodarskega oddelka okrožnega sodišča - gospodarski spor - obligacijskopravni spor - stvarnopravni spor - zahtevek za izpolnitev pogodbe
Spor glede prenosa lastninske pravice je tip zavezovalnega pravnega posla in je obligacijsko pravni spor. Tožeča stranka trdi, da je zaradi napačne parcelacije prišlo do napak v kupoprodajnih pogodbah in da je posledično vpis v zemljiško knjigo napačen. Tožeča stranka torej zahteva izpolnitev neke obveznosti, ki izvira iz pogodbe in ne gre za stvarnopravno naravo zahtevka.
ZASP člen 28, 32. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) člen 9. OZ člen 193, 299, 299/1, 378, 378/1.
materialne avtorske pravice - dokazi, izvedeni v drugem postopku - tek zakonskih zamudnih obresti - nevezanost na pravno podlago tožbenega zahtevka - intelektualna lastnina - plačilo nadomestila - glasbena avtorska dela
Pravno podlago, na katero se je tožnik podrejeno skliceval, in sicer na odločbo Sveta za avtorsko pravo št. 31229-10/2018, potrjeno s strani Vrhovnega sodišča z odločbo št. U 3/2008 z dne 13. 1. 2010, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo, ker toženka ni članica reprezentativnega združenja (Obrtno podjetniške zbornice), na katero se prej navedena odločba Sveta za avtorsko pravo nanaša.
Toženka, ki je glasbena dela uporabljala brez pravne podlage je v zamudo s plačilom nadomestila prišla šele s prejemom sklepa o izvršbi, zato je na podlagi 193., 299. in 378. člena OZ od tedaj dolžna plačati zakonske zamudne obresti od avtorskega nadomestila.
ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 188, 350, 350/2, 458, 458/1. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 25.
delni umik tožbe - delna ustavitev postopka - spor majhne vrednosti - vročitev dopolnitve tožbe - osebna vročitev - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - stroški porabe električne energije - ključ delitve stroškov
Gre za izbiro med delitvijo stroška po površini in delitvijo stroška glede na število uporabnikov posameznega stanovanja. Ker površina sama po sebi nima neposrednega vpliva na porabo elektrike, je tudi po presoji pritožbenega sodišča primernejši ključ delitve po številu uporabnikov. Večje število uporabnikov namreč nedvomno vpliva na porabo energije. Kot je poudarilo že sodišče prve stopnje, delitev stroška elektrike glede na število uporabnikov posamezne enote, predvideva tudi Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb. Drži sicer, da gre pri tem za delitev stroška porabljene skupne elektrike in ne za delitev stroška porabljene elektrike v posamezni enoti, a to ne izključuje primerjave obeh položajev in posledično sklicevanje na ključ delitve, ki ga določa Pravilnik, v smislu dodatne argumentacije sprejete odločitve.
DRUŽINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00056339
ZIZ člen 270, 272. ZZZDR člen 52. URS člen 33.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve - postopek zavarovanja terjatve - denarna terjatev - nedenarna terjatev - premoženjske razmerja med zakoncema - ekonomska skupnost zakoncev - posebno in skupno premoženje - prepoved odtujitve ali obremenitve premoženja - povrnitev vlaganj - avtomobil - plovilo - dokazni standard verjetnosti - zasebna lastnina
Sodišče prve stopnje je prezrlo, da tožeča stranka predlaga izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne in nedenarne terjatve, zato je preuranjeno štelo, da tožnica ni izkazala subjektivnega elementa, ki je potreben za izdajo začasne odredbe.
postopek za ureditev meje - prekinitev nepravdnega postopka - smrt nasprotnega udeleženca pred vložitvijo predloga - zemljiškoknjižni lastnik - zastopanje - član agrarne skupnosti
Nasprotni udeleženec v sporu za določitev meje je zemljiškoknjižni lastnik (168. člen ZNP-1). Ker je nasprotni udeleženec umrl, sodišče pa ni moglo ugotoviti dedičev oziroma jih je več, je pravilno prekinilo postopek. Tudi če je bil umrli nasprotni udeleženec član agrarne skupnosti, to še ne pomeni, da bi ga predsednik agrarne skupnosti lahko zastopal po smrti.