ZPP člen 106, 106/1, 108, 108/5, 108/6, 142. Odredba o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (2020) točka 2.
zavrženje vloge - prepozna vloga - poziv na dopolnitev vloge - zadostno število izvodov vloge - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - procesni rok
Na podlagi Odredbe o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije, procesni roki v nenujnih zadevah niso tekli. Odredba je veljala do 31. 1. 2021, kar pomeni, da so od 1. 2. 2021 dalje v nenujnih sodnih zadevah procesni roki znova tekli. Tega dne je zato začel teči rok za dopolnitev nepopolne vloge po sklepu sodišča, zadnji dan tega roka je bil 8. 2. 2021.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00054151
ZKP člen 16, 16/2. KZ-1 člen 204, 204/2, 205, 205/1, 205/1-1.
opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - velika tatvina - vdor v zaprt prostor - vrednost ukradene stvari - načelo akuzatornosti - učinkovita obramba - sodba presenečenja
Četudi je opis dejanj nepregleden tako, da je v enem opisu združena navedba zakonskih znakov več kaznivih dejanj, je naloga prvostopenjskega sodišča, da opis dejanja celovito presodi ter ugotovi, ali so v njem zajeti vsi znaki kaznivega dejanja oziroma več kaznivih dejanj.
Nenavadnost vstopa v zaprt prostor je podana ravno s tem, da je iz nabiralnika vzel ključ od garaže, kar po opisu tudi predstavlja večjo voljo za storitev dejanja tatvine. Ni se mogoče strinjati z zagovornikom v odgovoru na pritožbo, da odpiranje garažnih vrat z originalnim ključem, ne more predstavljati nenavadnega načina vstopa v prostor. Za oceno, ali gre za vdor v smislu velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1, namreč ni edino merilo neposredni način posega v zaprt prostor, ampak tudi, na kakšen način je storilec prišel do sredstva, ki mu je omogočil poseg v zaprt prostor.
Odsotnost opredelitve vrednosti ukradene stvari ne pomeni, da gre za malo tatvino, še manj pa, da gre za nekaznivo dejanje, ki ne bi izpolnjevalo znakov kaznivega dejanja.
Pri neizplačilu regresa za leto 2012 in 2013 ne gre za samostojni kaznivi dejanji, temveč gre pri očitanem dejanju za kolektivno kaznivo dejanje, ki je bilo v konkretnem primeru izvršeno v kvalificirani obliki po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena KZ-1.
Po vsebini je pritožnik izpodbijal sodbo zaradi odločbe o varnostnem ukrepu odvzema gotovine po drugem odstavku 374. člena ZKP, saj je iz skope obrazložitve pritožbe izhajalo njegovo nasprotovanje utemeljenosti izdaje odločbe o navedenem varnostnem ukrepu, ki je fakultativen ukrep, saj tako četrti odstavek 70. člena KZ-1 kot prvi odstavek 73. člena KZ-1 določata, da se ukrep sme izreči. Utemeljenosti izrečenega ukrepa z golim ponavljanjem zagovora ni uspel izpodbiti. Šele na seji pritožbenega senata je pritožnik podal oceno, da za ukrep ni zakonske podlage. Ta ocena pomeni uveljavljanje drugega pritožbenega razloga, in sicer kršitve kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP, ki pa v pritožbi sploh ni obrazložena in zato predstavlja nedovoljeno razširitev pritožbe.
Kadar sodišče prve stopnje varnostni ukrep, ki je fakultativen, izreče nepravilno, ali ga ne izreče, čeprav bi bilo primerno, da ga izreče, gre za pritožbeni razlog po drugem odstavku 374. člena ZKP. Skladno z drugim odstavkom 383. člena ZKP pa mora pritožbeno sodišče v primeru pritožbe v korist obtoženca po uradni dolžnosti poleg preizkusa kršitev kazenskega procesnega in materialnega zakona iz prvega odstavka 383. člena ZKP opraviti še preizkus zakonitosti in primernosti izrečenega varnostnega ukrepa (374. člen ZKP). Ob preizkusu obravnavanega varnostnega ukrepa po uradni dolžnosti je pritožbeno sodišče ugotovilo, da pri odvzemu gotovine sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno.
ZPP člen 9, 106, 452, 454, 458, 458/1, 458/2. OZ člen 417, 419.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - ugotovljeno dejansko stanje - prava neuka stranka - poziv sodišča - predložitev vloge v zadostnem številu - opozorilo na pravne posledice - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - dolžnost izpolnitve obveznosti - odstop terjatve s pogodbo (cesija) - prenos terjatve - sprememba upnika - izterjava dolga
V pritožbi zoper odločitev v sporu majhne vrednosti dejanskega stanja ni mogoče izpodbijati oziroma je s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje (neizpodbojno) izhodišče tudi za pritožbeno odločitev (razen če bi bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno zaradi nepravilne uporabe materialnega prava – drugi odstavek 458. člena ZPP).
Sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo toženčeve pripravljalne vloge z dne 30. 3. 2021 iz razloga, ker kljub pozivu njenega dodatnega izvoda ni predložil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00048652
ZOPNI člen 5, 5/2, 6, 20, 28, 28/2.
odvzem premoženja nezakonitega izvora - začasna odredba - začasen odvzem premoženja nezakonitega izvora - začasno zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora - premoženje nezakonitega izvora - izpodbojna zakonska domneva - trditveno in dokazno breme - stopnja verjetnosti - pogoji za začasno zavarovanje - ožji družinski član
Za izpodbitje zakonske domneve je treba trditve izkazati s stopnjo prepričanja, ki je dosežena v primeru, ko je izključen vsak razumen dvom oziroma ko o resničnosti trditev ne bi dvomil noben razumen, v življenjskih zadevah izkušen človek. Zgolj z verjetnostjo izkazan zakoniti vir sredstev drugo tožene stranke, ob neizpodbitih zaključkih prvostopenjskega sodišča, iz katerih izhaja, da je druga toženka verjetno razpolagala tudi z nezakonitimi sredstvi prvega toženca, ne izkazuje z zadostno stopnjo verjetnosti nakupa in obnove nepremičnine izključno z zakonitimi sredstvi, da bi bila odločitev o ugoditvi ugovoru materialnopravno pravilna.
priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb - načelo vzajemnega priznavanja - dejansko stanje
Storilec dejansko zatrjuje in dokazuje, da prekrškov ni storil, vendar tega v predmetnem postopku ni mogoče upoštevati. To bi moral zatrjevati in dokazovati v postopku o prekršku pred pristojnim organom držav izdaje. Sodišče države izvršiteljice namreč ne odloča o odgovornosti za storjeni prekršek. O tem je pravnomočno odločil že pristojni organ države izdaje in zaradi načela vezanosti na pravnomočne odločbe sodišč in drugih organov ter načela vzajemnega priznavanja iz 3. člena ZSKZDČEU-1, se niti prvostopenjsko, niti pritožbeno sodišče ne moreta in ne smeta spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti take odločbe.
Za pogodbeno komasacijo - ki poteka brez upravnega komasacijskega postopka in se torej v zvezi z njo ne izda kak sklep o uvedbi postopka - noben zakon ne določa vpisa zaznambe.
Obtožencu je dokazano, da je bil izključno on tisti, ki se je oškodovancema na srečanjih, ko so se dogovarjali za posel, lažnivo predstavljal kot lobist, s čimer ju je zavajal, da sta verjela v resničnost trditev o financiranju načrtovanega projekta E. F. z evropskimi nepovratnimi sredstvi, na teh srečanjih jima je lažnivo prikazoval, da je del ekipe, ki deluje v B. v zvezi s pridobivanjem teh sredstev, ob tem jima je lažnivo tudi obljubljal, da bosta v primeru neuspeha pri pridobivanju sredstev dobila vrnjen vložek, kar ju je nedvomno še dodatno prepričalo k izročitvi denarja obtožencu, lažnivo jima je celo zatrjeval, da naj bi bila nepovratna sredstva že odobrena.
ZPrCP člen 8, 46, 46/5, 46/5-3. ZNPPol člen 113, 113/4.
odgovornost lastnika motornega vozila - domneva - prepoznava po fotografiji - biometrični osebni podatki
Ugotovitev, da je storilec storil očitani mu prekršek, temelji na domnevi iz 8. člena ZPrCP, odločitev sodišča o zavrnitvi zahteve za sodno varstvo pa temelji na oceni, da storilec z navedbami v zahtevi za sodno varstvo in predloženimi dokazi ni uspel ovreči domneve iz 8. člena ZPrCP. Sodišče torej ni opravilo identifikacije storilca na podlagi predložene fotografije, kot zmotno šteje storilec, temveč je s pregledom povečane fotografije v skladu z načelom materialne resnice preverjalo možnost, da se za volanom vozila, s katerim je bil storjen prekršek, nahaja oseba ženskega spola, s čemer bi domneva iz 8. člena ZPrCP lahko bila ovržena.
CESTE IN CESTNI PROMET - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00048825
ZCestn člen 50, 50/1, 50/3, 50/4, 50/4-8.
odgovorna oseba - neznani neposredni storilec prekrška - plačilo cestnine - pogodba o cestninjenju - prekrški v zvezi s plačevanjem cestnine
Tudi 50. člen ZCestn ločuje med primeri, ko prekršek stori voznik kot neposredni storilec prekrška, in primeri, ko prekršek stori odgovorna oseba, čeprav predpisuje enako sankcijo za prekršek. Zato je treba v obravnavni zadevi neposrednega storilca prekrška, obravnavati po določbah, ki veljajo za voznika, to je po določbi četrtega odstavka 50. člena ZCestn, čeprav ima po določbi prvega odstavka 15. člena ZP-1 status odgovorne osebe. Ker pa je v 50. členu ZCestn izrecno predpisano kaznovanje neposrednega storilca, po mnenju pritožbenega sodišča posebno opredeljevanje v plačilnem nalogu in opisu prekrška, da je storilec prekršek storil v imenu, na račun in s sredstvi pravne osebe, ni nujno potrebno.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00050386
ZPrCP člen 27, 27/9, 46, 46/5, 46/5-3, 107, 107/12.
odklon preizkusa alkoholiziranosti - prekoračitev hitrosti v naselju - zdravstveni razlog - meritev stopnje alkoholiziranosti
Za nastop dolžnosti policista, da udeležencu cestnega prometa odredi strokovni pregled, ker iz zdravstvenih razlogov ne more opraviti preizkusa z elektronskim alkotestom, mora poleg samega obstoja razloga zdravstvene narave biti izkazano tudi, da je udeleženec cestnega prometa policista seznanil s takimi razlogi oz. se skliceval na zdravstvene razloge. Le v takem primeru bi policist imel podlago za odreditev strokovnega pregleda.
Tretji odstavek 107. člena ZPrCP v zadnjem stavku sicer res določa, da policist odredi strokovni pregled tudi v primeru, če udeleženec cestnega prometa ne opravi odrejenega preizkusa po navodilih proizvajalca, vendar opisano ravnanje obdolženke v obravnavanem primeru, ko je večkrat pihala v alkotest, vendar kljub opozorilom nepravilno, pa za to ni imela objektivno opravičljivega razloga zdravstvene narave nedvomno sodi med primere ravnanj, ko udeleženec cestnega prometa ovira ali onemogoči izvedbo preizkusa z elektronskim alkotestom, kar se v skladu s četrtim odstavkom 107. člena ZPrCP šteje kot posredna odklonitev.
identiteta dolžnika in zemljiškoknjižnega lastnika - dvom v izkazano identiteto - sporno lastništvo nepremičnine - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji - pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo
Pritožnik je uspel vzbuditi dvom v to, da je lastnik te nepremičnine res njegov sin AA, rojen leta 1959, torej dvom v enega od materialnopravnih pogojev za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo iz 148. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Ostalo je nejasno, ali sta dolžnik v izvršilnem postopku in lastnik nepremičnine ena in ista oseba. V opisanih okoliščinah bi moralo sodišče prve stopnje ustrezno (dodatno) preveriti lastništvo te nepremičnine.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00048703
KZ-1 člen 173, 173/1, 173/4, 176, 176/1, 176/2, 176/3.
kaznivo dejanje prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva - preiskava elektronske naprave - odvzem predmeta - spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - enotna kazen zapora
Na podlagi takih ugotovitev ne vzdržijo pritožbene navedbe obtoženca, da osebnega računalnika ni uporabljal za izvrševanje kaznivih dejanj in da je ta izvrševal samo preko mobilnega telefona, nenazadnje pa tudi iz izreka izpodbijane sodbe v opisih obtožencu očitanih kaznivih dejanj izhaja, da je kazniva dejanja izvrševal tudi preko spletnih aplikacij Facebook, zato se pritožbene navedbe v smeri, da njegov osebni računalnik ni bil uporabljen za izvrševanje kaznivih dejanj izkažejo za protispisne in neutemeljene.
ZPP člen 142, 142/4, 318, 318/1-1, 318/1-3, 318/1-4.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe v odgovor - vročanje sodnih pisanj - osebno vročanje - fikcija vročitve - obvestilo o pisanju v hišnem predalčniku - vročitev v hišni predalčnik - pravica do izjave v postopku - pravilnost vročitve - opustitev odgovora na tožbo - pasivnost tožene stranke - domneva priznanja tožbenih trditev - utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi - dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, ne smejo biti v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker gre za posredno toženčevo materialno dispozicijo (nikakor pa ne za sankcijo zaradi toženčeve neaktivnosti) oziroma za posredno uresničevanje pravice toženca do izjave, je bistven predpogoj zanjo pravilnost vročitve tožbe. Namen vročanja je zagotoviti, da bo udeleženec postopka seznanjen s procesnimi dejanji nasprotne stranke in sodišča in da bo temu primerno lahko pripravil svojo obrambo. Ta namen lahko vročitev doseže le, če je dejansko zagotovljeno, da bo sodno pisanje doseglo naslovnika. Sodna pisanja se zato vročajo naslovniku neposredno.
ZNP-1 člen 25, 25/1, 25/2. ZZK-1 člen 68, 68/1, 69, 69/1, 120.
zemljiškoknjižni postopek - nepravdni postopek - umik predloga - zaznamba vrstnega reda pridobitve lastninske pravice
Udeleženec v postopku za izdajo sklepa o zaznambi vrstnega reda za prenos lastninske pravice je le predlagatelj in gre za abstraktni posel, na podlagi katerega konkretni pravni interes tretjega ne more biti prizadet.
V predkazenskem postopku policija oseb ne more zasliševati kot prič, pač pa od njih le zbira obvestila, da zato te osebe nimajo statusa priče, niti privilegirane priče in jih policija ni dolžna poučevati o privilegiju, obvestila, ki so jih policiji dale take osebe, pa se izločijo iz spisa le, če se te osebe na podlagi 236. člena ZKP odrečejo pričanju, kolikor pa se pričanju ne odrečejo, uradnih zaznamkov z njihovimi izjavami ni potrebno izločati.
zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke - pogoji za dovolitev vpisa - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - identiteta dolžnika in zemljiškoknjižnega lastnika - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pritožnik je uspel vzbuditi dvom v to, da je lastnik te nepremičnine res njegov sin M.Z., rojen leta 1959, torej dvom v enega od materialnopravnih pogojev za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo iz 148. člena ZZK-1). Ostalo je nejasno, ali sta dolžnik v izvršilnem postopku in lastnik nepremičnine ena in ista oseba. V opisanih okoliščinah bi moralo sodišče prve stopnje ustrezno (dodatno) preveriti lastništvo te nepremičnine.
ZIZ-UPB4 člen 167.. ZZK-1 člen 90, 90/1, 124, 148.
skupna hipoteka - izbris zaznambe izvršbe - izbris zaznambe izvršbe pri posameznih nepremičninah
Pri skupni hipoteki gre za eno hipoteko, ki se ustanovi na več nepremičninah, ni pa nobene ovire za izbris pri posameznih nepremičninah, torej tudi ne za izbris zaznambe izvršbe pri le nekaterih nepremičninah.