ZFPPIPP člen 131, 131/2, 132, 132/3, 132/3-3, 296, 296/1.
odmera izvršilnih stroškov - začetek stečajnega postopka med izvršilnim postopkom - stečajni postopek nad dolžnikom - pravne posledice stečajnega postopka - nastop pravnih posledic začetka stečajnega postopka
Ne glede na dejanski čas objave oklica o začetku stečajnega postopka pravne posledice začetka stečajnega postopka nastopijo oziroma učinkujejo že od začetka dne take objave.
Od začetka stečajnega postopka se terjatve uveljavljajo na način in po pravilih insolvenčnega zakona, kar pomeni, da je potrebno terjatev prijaviti v stečajnem postopku. Če v izvršilnem postopku pred začetkom stečajnega postopka še ni bil izdan sklep o nadaljnjih izvršilnih stroških, dolžniku v izvršilnem postopku, ki ne teče kot izjema iz drugega odstavka 131. člena ali 3. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, sodišče ne sme nalagati v plačilo stroškov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00054476
KZ-1 člen 42, 225, 225/1. ZKP člen 60, 144, 144-6. ZOPOKD člen 4, 4-3, 25, 25-9.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - omejevanje konkurence - zahteva za preiskavo - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - zavrnitev zahteve za preiskavo - oškodovanec kot tožilec - status oškodovanca - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - premoženje družbe - edini družbenik - ločenost premoženja družbe in družbenika
Premoženje družbe z omejeno odgovornostjo je tuje premoženje ne le navzven, ampak tudi v razmerju do edinega družbenika. Pravilen je tudi iz navedenega izhajajoč zaključek izpodbijanega sklepa, da zgolj na podlagi škode, ki naj bi nastala družbi, ni mogoče avtomatično sklepati, da je škoda hkrati nastala tudi družbenikom te družbe.
začasna odredba - stiki med starši in otrokom - preživnina - ugovor zoper sklep o začasni odredbi
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je ugotavljanje okoliščin, pomembnih za optimalen obseg stikov, stvar končne odločitve, vendar je treba stike tudi v začasni odredbi urediti tako, da bodo dejansko zaživeli. Navedeno pa terja, da sodišče v določeni meri upošteva dnevni in tedenski ritem otrok in staršev.
Pri neizplačilu regresa za leto 2012 in 2013 ne gre za samostojni kaznivi dejanji, temveč gre pri očitanem dejanju za kolektivno kaznivo dejanje, ki je bilo v konkretnem primeru izvršeno v kvalificirani obliki po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena KZ-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00054151
ZKP člen 16, 16/2. KZ-1 člen 204, 204/2, 205, 205/1, 205/1-1.
opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - velika tatvina - vdor v zaprt prostor - vrednost ukradene stvari - načelo akuzatornosti - učinkovita obramba - sodba presenečenja
Četudi je opis dejanj nepregleden tako, da je v enem opisu združena navedba zakonskih znakov več kaznivih dejanj, je naloga prvostopenjskega sodišča, da opis dejanja celovito presodi ter ugotovi, ali so v njem zajeti vsi znaki kaznivega dejanja oziroma več kaznivih dejanj.
Nenavadnost vstopa v zaprt prostor je podana ravno s tem, da je iz nabiralnika vzel ključ od garaže, kar po opisu tudi predstavlja večjo voljo za storitev dejanja tatvine. Ni se mogoče strinjati z zagovornikom v odgovoru na pritožbo, da odpiranje garažnih vrat z originalnim ključem, ne more predstavljati nenavadnega načina vstopa v prostor. Za oceno, ali gre za vdor v smislu velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1, namreč ni edino merilo neposredni način posega v zaprt prostor, ampak tudi, na kakšen način je storilec prišel do sredstva, ki mu je omogočil poseg v zaprt prostor.
Odsotnost opredelitve vrednosti ukradene stvari ne pomeni, da gre za malo tatvino, še manj pa, da gre za nekaznivo dejanje, ki ne bi izpolnjevalo znakov kaznivega dejanja.
ZPP člen 9, 106, 452, 454, 458, 458/1, 458/2. OZ člen 417, 419.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - ugotovljeno dejansko stanje - prava neuka stranka - poziv sodišča - predložitev vloge v zadostnem številu - opozorilo na pravne posledice - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - dolžnost izpolnitve obveznosti - odstop terjatve s pogodbo (cesija) - prenos terjatve - sprememba upnika - izterjava dolga
V pritožbi zoper odločitev v sporu majhne vrednosti dejanskega stanja ni mogoče izpodbijati oziroma je s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje (neizpodbojno) izhodišče tudi za pritožbeno odločitev (razen če bi bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno zaradi nepravilne uporabe materialnega prava – drugi odstavek 458. člena ZPP).
Sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo toženčeve pripravljalne vloge z dne 30. 3. 2021 iz razloga, ker kljub pozivu njenega dodatnega izvoda ni predložil.
fikcija vročitve - seznanitev s pisanjem - prepozna pritožba - epidemija - tek rokov
Fikcija vročitve pomeni le domnevno vročitev in ne upošteva dejstva, kdaj se je storilec s sklepom dejansko seznanil, vendar to na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa nima nobenega vpliva. Bistvo pravne fikcije je ravno v tem, da se neko dejstvo šteje za resnično, čeprav je povsem jasno, da ne ustreza resničnemu stanju. Do dejanske seznanitve naslovnika z vsebino pisanja na dan nastopa fikcije vročitve lahko pride le v primeru, če ravno ta dan naslovnik prevzame pošiljko pri vročevalcu. Če tega ne stori, mu vročevalec pusti poštno pošiljko šele naslednji dan po nastopu fikcije v hišnem predalčniku, vendar se vročitev šteje za opravljeno z dnem izteka roka in takrat tudi nastopijo pravne posledice vročitve in sicer neodvisno od tega, kdaj je naslovnik dejansko prejel pošiljko v fizični obliki in se seznanil z njeno vsebino.
Neutemeljene pa so pritožbene navedbe, da procesni roki niso tekli in so začeli teči po 12. 4. 2021. Z Odredbo, ki je bila objavljena v Uradnem list RS, št. 12 z dne 28. 1. 2021 je bilo namreč določeno, da procesni roki v zadevah, v katerih so bili začasno ustavljeni, začnejo teči s 1. 2. 2021.
ZPP člen 142, 142/4, 318, 318/1-1, 318/1-3, 318/1-4.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe v odgovor - vročanje sodnih pisanj - osebno vročanje - fikcija vročitve - obvestilo o pisanju v hišnem predalčniku - vročitev v hišni predalčnik - pravica do izjave v postopku - pravilnost vročitve - opustitev odgovora na tožbo - pasivnost tožene stranke - domneva priznanja tožbenih trditev - utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi - dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, ne smejo biti v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker gre za posredno toženčevo materialno dispozicijo (nikakor pa ne za sankcijo zaradi toženčeve neaktivnosti) oziroma za posredno uresničevanje pravice toženca do izjave, je bistven predpogoj zanjo pravilnost vročitve tožbe. Namen vročanja je zagotoviti, da bo udeleženec postopka seznanjen s procesnimi dejanji nasprotne stranke in sodišča in da bo temu primerno lahko pripravil svojo obrambo. Ta namen lahko vročitev doseže le, če je dejansko zagotovljeno, da bo sodno pisanje doseglo naslovnika. Sodna pisanja se zato vročajo naslovniku neposredno.
identiteta dolžnika in zemljiškoknjižnega lastnika - dvom v izkazano identiteto - sporno lastništvo nepremičnine - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji - pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo
Pritožnik je uspel vzbuditi dvom v to, da je lastnik te nepremičnine res njegov sin AA, rojen leta 1959, torej dvom v enega od materialnopravnih pogojev za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo iz 148. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Ostalo je nejasno, ali sta dolžnik v izvršilnem postopku in lastnik nepremičnine ena in ista oseba. V opisanih okoliščinah bi moralo sodišče prve stopnje ustrezno (dodatno) preveriti lastništvo te nepremičnine.
priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb - načelo vzajemnega priznavanja - dejansko stanje
Storilec dejansko zatrjuje in dokazuje, da prekrškov ni storil, vendar tega v predmetnem postopku ni mogoče upoštevati. To bi moral zatrjevati in dokazovati v postopku o prekršku pred pristojnim organom držav izdaje. Sodišče države izvršiteljice namreč ne odloča o odgovornosti za storjeni prekršek. O tem je pravnomočno odločil že pristojni organ države izdaje in zaradi načela vezanosti na pravnomočne odločbe sodišč in drugih organov ter načela vzajemnega priznavanja iz 3. člena ZSKZDČEU-1, se niti prvostopenjsko, niti pritožbeno sodišče ne moreta in ne smeta spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti take odločbe.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00050386
ZPrCP člen 27, 27/9, 46, 46/5, 46/5-3, 107, 107/12.
odklon preizkusa alkoholiziranosti - prekoračitev hitrosti v naselju - zdravstveni razlog - meritev stopnje alkoholiziranosti
Za nastop dolžnosti policista, da udeležencu cestnega prometa odredi strokovni pregled, ker iz zdravstvenih razlogov ne more opraviti preizkusa z elektronskim alkotestom, mora poleg samega obstoja razloga zdravstvene narave biti izkazano tudi, da je udeleženec cestnega prometa policista seznanil s takimi razlogi oz. se skliceval na zdravstvene razloge. Le v takem primeru bi policist imel podlago za odreditev strokovnega pregleda.
Tretji odstavek 107. člena ZPrCP v zadnjem stavku sicer res določa, da policist odredi strokovni pregled tudi v primeru, če udeleženec cestnega prometa ne opravi odrejenega preizkusa po navodilih proizvajalca, vendar opisano ravnanje obdolženke v obravnavanem primeru, ko je večkrat pihala v alkotest, vendar kljub opozorilom nepravilno, pa za to ni imela objektivno opravičljivega razloga zdravstvene narave nedvomno sodi med primere ravnanj, ko udeleženec cestnega prometa ovira ali onemogoči izvedbo preizkusa z elektronskim alkotestom, kar se v skladu s četrtim odstavkom 107. člena ZPrCP šteje kot posredna odklonitev.
CESTE IN CESTNI PROMET - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00048825
ZCestn člen 50, 50/1, 50/3, 50/4, 50/4-8.
odgovorna oseba - neznani neposredni storilec prekrška - plačilo cestnine - pogodba o cestninjenju - prekrški v zvezi s plačevanjem cestnine
Tudi 50. člen ZCestn ločuje med primeri, ko prekršek stori voznik kot neposredni storilec prekrška, in primeri, ko prekršek stori odgovorna oseba, čeprav predpisuje enako sankcijo za prekršek. Zato je treba v obravnavni zadevi neposrednega storilca prekrška, obravnavati po določbah, ki veljajo za voznika, to je po določbi četrtega odstavka 50. člena ZCestn, čeprav ima po določbi prvega odstavka 15. člena ZP-1 status odgovorne osebe. Ker pa je v 50. členu ZCestn izrecno predpisano kaznovanje neposrednega storilca, po mnenju pritožbenega sodišča posebno opredeljevanje v plačilnem nalogu in opisu prekrška, da je storilec prekršek storil v imenu, na račun in s sredstvi pravne osebe, ni nujno potrebno.
priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb - vročitev odločbe - jezik v postopku
V zvezi s trditvami, da za ta primer sliši prvič, da ga o tem nihče ni obvestil in da želi, da mu sodišče razloži, za kaj gre v predmetni zadevi, pritožbeno sodišče po pregledu spisovnega gradiva ugotavlja, da iz odločbi priložene fotokopije vročilnice izhaja, da je odločba o prekršku bila storilcu vročena po pooblaščeni družbi za davčno svetovanje DDr. J. Mag. P. iz C., katere zaposleni naj bi tudi znali slovenski jezik in se šteje, da je storilec z vsebino pisanj na razumljiv način seznanjen.
Obsojenčeve trenutne premoženjske razmere oziroma kot zatrjuje objektivna nezmožnost plačila denarne kazni ter izpostavljanje zdravstvenih razlogov niso razlog, da se stranska denarna kazen, ki se ne da prisilno izterjati, ne izvrši na zaporni način. Prav takšen namen zakonodajalca izhaja iz določbe prvega odstavka 87. člena KZ-1, saj če bi obsojenec imel premoženje, na katerega bi bilo mogoče poseči z izvršbo, potem ne bi bil uresničen pogoj iz citirane določbe, ki predpostavlja predhodno neuspešno prisilno izterjavo denarne kazni.
Za pogodbeno komasacijo - ki poteka brez upravnega komasacijskega postopka in se torej v zvezi z njo ne izda kak sklep o uvedbi postopka - noben zakon ne določa vpisa zaznambe.
postopek v sporu majhne vrednosti - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - sklenitev pogodbe - naročniška pogodba - predčasna prekinitev pogodbe - plačilo računov - dopolnitev tožbe - nepopoln dokazni predlog - prepozen dokazni predlog
Pritožnik je dokazni predlog z zaslišanjem uslužbenca tožeče stranke podal šele v drugi pripravljalni vlogi, pri čemer je bil tudi ta dokazni predlog pomanjkljiv, brez navedbe imena in priimka uslužbenca. Dokazni predlog je zato pritožnik podal prepozno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00048453
KZ-1 člen 186, 186/1. ZKP člen 167, 167/1.
zavrnitev zahteve za preiskavo - utemeljen sum - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami
Zato je pritrditi razlogom v izpodbijanem sklepu, da zbrani dokazi ne dajejo zadostne podlage za sklep o obstoju utemeljenega suma, nenazadnje pa se je to izkazalo tudi z ravnanjem organov odkrivanja, ki so v zvezi s podano kazensko ovadbo M. T. na podlagi desetega odstavka člena 148 ZKP podali le poročilo pristojnemu državnemu tožilcu, ne pa kazensko ovadbo, kot tudi, da že v zahtevi za preiskavo okrožna državna tožilka razen zaslišanja M. T. kot priče (razen zaslišanja osumljenca) ni predlagala izvedbe nobenih drugih dokazov, ki bi kakorkoli kazali na očitano prodajo prepovedane droge, zaradi česar tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ni dosežena stopnja utemeljenosti suma in zato tudi ni podlage za uvedbo preiskave.
pravica do poštenega postopka - zaslišanje priče - obvestilo obdolžencu in zagovorniku o zaslišanju priče
V skladu s 6. členom Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) je namreč potrebno storilcu zagotoviti pošteno sojenje. Slednje je bilo storilčevi obrambi onemogočeno s tem, ko sodišče prve stopnje o naroku zaslišanje prič – poslujočih policistov, ki je bil izveden 2. 3. 2021, ni obvestilo storilčevega zagovornika, s tem pa je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka o prekršku po drugem odstavku 155. člena ZP-1.
ZNP-1 člen 25, 25/1, 25/2. ZZK-1 člen 68, 68/1, 69, 69/1, 120.
zemljiškoknjižni postopek - nepravdni postopek - umik predloga - zaznamba vrstnega reda pridobitve lastninske pravice
Udeleženec v postopku za izdajo sklepa o zaznambi vrstnega reda za prenos lastninske pravice je le predlagatelj in gre za abstraktni posel, na podlagi katerega konkretni pravni interes tretjega ne more biti prizadet.