OZ člen 288. ZPP člen 337, 337/1, 340. ZIZ člen 53, 53/2, 55.
ugovor zoper sklep o izvršbi - dogovor o načinu plačila obveznosti - trditveno in dokazno breme dolžnika - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - vrstni red plačil obveznosti - nova dejstva v pritožbi - prekluzija dejstev
Sodišče druge stopnje soglaša s sodiščem prve stopnje, da iz listine (izpisek kartice klienta - prilogi B2 in B3), ki jo je predložil dolžnik glede obračuna dolga, ne izhaja, na kaj se ta nanaša oziroma, da bi se nanašala na obravnavano zadevo. S tem sama listina nima ustreznega dokaznega pomena. Zaradi neizpolnjenega dokaznega bremena, ki je bil glede dogovora o obračunu dolga na dolžniku (drugi odstavek 53. člena ZIZ), mora sodišče slediti zakonski ureditvi vrstnega reda pri delnih plačilih iz 288. člena Obligacijskega zakonika (OZ) in na tak način opredeljenemu preostanku neplačane obveznosti iz izvršilnega naslova.
ZSKZDČEU-1 člen 2, 2/3, 23. ZKP člen 378, 402, 402/3, 403, 403/1, 403/2,. Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami člen 8, 8/1, 8/1-c,.
predaja zahtevane osebe - pritožbena seja - evropski nalog za prijetje in predajo - sklep o odreditvi pripora
Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. 6. 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (spremenjen z Okvirnim sklepom Sveta 2009/299/PNZ z dne 26. 2. 2009) v členu 8(1)(c) določa, da mora evropski nalog za prijetje med drugim vsebovati dokazilo o izvršljivi sodbi, nalogu za prijetje ali katerikoli drugi izvršljivi sodni odločbi z enakim učinkom, ki sodi v okvir členov 1 in 2. Vendar to ne pomeni, da mora biti takšna nacionalna sodna odločba ali nalog za prijetje nujno priložen evropskemu nalogu za prijetje, temveč je s tem zahtevano, da se v evropskem nalogu za prijetje navede podlaga, na kateri temelji nalog, pri čemer morajo biti te informacije navedene v polju (b) obrazca iz te priloge, naslovljeni "Odločba, na kateri temelji nalog". Kljub navedenemu je citirani člen 8(1)(c) Okvirnega sklepa 2002/584 treba razlagati tako, da je treba evropski nalog za prijetje šteti za neveljaven, če ne temelji na "nacionalnem nalogu za prijetje ali katerikoli drugi izvršljivi sodni odločbi z enakim učinkom" v smislu te določbe. Slednje v pritožbi zatrjuje zagovornik, ko izpodbija obstoj oziroma izvršljivost sklepa o odreditvi pripora Županijskega sodišča v Zagrebu z dne 25. 5. 2021 in v bistvenem navaja, da je bil pripor po pravu države odreditve odrejen zgolj za 30 dni in z iztekom roka (dne 24. 6. 2021) ni bil podaljšan oziroma je bil odpravljen. Takšnih navedb, ob upoštevanju narave pripora, ki je le začasen in časovno omejen ukrep, zaradi odsotnosti vsakršne relevantne dokumentacije v tej smeri ni mogoče preizkusiti.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je v zvezi z odločilnimi dejstvi iz 10. točke prvega odstavka 10. člena ZSKZDČEU razlikovalo med sojenjem, ki se je končalo z odločbo Okrajnega sodišča v Buzau št. 171 z dne 12. 3. 2020 v zvezi s sodbo pritožbenega sodišča v Ploiesti št. 902 z dne 8. 10. 2020, ko je bila zahtevana oseba osebno navzoča in s sojenjem, ki se je končalo s sodbo sektorja 4 v Bukarešti št. 4086 z dne 20. 11. 2014 v zvezi z odločbo pritožbenega sodišča v Bukarešti št. 154 z dne 2. 2. 2015, ko zahtevana oseba ni bila navzoča, je pa bila osebno povabljena tekom postopka in tako obveščena o predvidenem datumu in kraju sojenja, vključno s posledicami, če se sojenja ne bi udeležila.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00047834
ZKP člen 378, 402, 402/3, 403, 403/1, 492.. ZSKZDČEU-1 člen 13, 13/3, 18, 23, 23/3, 23/5, 23/7.
evropski nalog za prijetje in predajo - odločba o odreditvi pripora - izročitev drugi državi - pravica do izjave
Glede na sprejeta stališča Ustavnega sodišča v odločbah št. Up-500/15 z dne 20. 7. 2015 in U-I-488/18-10 (Up-1432/18-20) z dne 29. 11. 2018 mora namreč biti tudi v postopku, v katerem se na podlagi ZSKZDČEU-1 odloča o dovolitvi predaje drugi državi članici na podlagi evropskega naloga za prijetje, zahtevani osebi dana možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in dokazih kot tudi o pravnih vprašanjih, ki so pomembna za odločitev o zadevi, kar nacionalna sodna odločba o odreditvi pripora nedvomno je.
ZDZdr člen 12, 12/1, 12/2, 39, 39/1, 48, 48/1, 53, 65. URS člen 17, 21, 34.
sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča - nedotakljivosti človekovega življenja - poseg v dostojanstvo
Z namestitvijo novih uporabnikov v prezasedene in kadrovsko podhranjene zavode so poleg že zgoraj navedenih pravic kršene ali ogrožene še pravice drugih uporabnikov do zdravstvenega varstva do duševne in telesne celovitosti, prav tako je prekomerno okrnjena njihova svoboda bivanja, s tem pa gre za nezakonito izvrševanje ZDZdr (prvi in drugi odstavek 12. člena zakona).
ZSKZDČEU člen 3, 10, 10/2, 23, 23/4. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 402, 402/3.
pogoji za predajo zahtevane osebe - razlogi za zavrnitev predaje zahtevane osebe - evropski nalog za prijetje in predajo - predaja drugi državi članici
Kot pravilno opozarja pritožnik, je bilo sodišče prve stopnje pred odločitvijo o predaji zahtevane osebe dolžno zanesljivo preizkusiti zagovor zahtevane osebe, ki je zatrjevala, da je podan razlog za zavrnitev predaje po drugem odstavku 10. člena ZSKZDČEU-1 in razloge za svojo odločitev ustrezno konkretizirati.
izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - ogroženost otroka - največja korist otroka - trdiveno in dokazno breme
Že iz vsebine 161. člena DZ, kot materialnopravne podlage, je razvidno, da začasna odredba ni sredstvo za urejanje konfliktnega razmerja med starši še pred dokončno ureditvijo razmerja v sodnem postopku, ampak da je začasna odredba omejena le na nujne primere, v katerih je zaradi ogroženosti otrok potrebno še pred dokončno ureditvijo začasno urediti razmerja med starši in otroki, to pa tako, da bo zagotovljena največja korist otrok. V primeru, da predlaga izdajo začasne odredbe predlagatelj, je na njem trditveno in dokazno breme, da verjetno izkaže otrokovo ogroženost in nujnost izdaje predlagane začasne odredbe zaradi varstva največje koristi otroka.
NEPRAVDNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VSL00056338
ZDZdr člen 74, 74/1.
namestitev v varovani oddelek - varstvo v domu za starejše občane - podaljšanje pridržanja - brez privolitve osebe - ogrožanje življenja in zdravja - duševna motnja - zmožnost presoje realnosti - izvedensko mnenje - izvedenec psihiatrične stroke - bolnišnično zdravljenje - druge oblike zdravljenja
Zdravstveno stanje udeleženca je sedaj in bo tudi v bodoče takšno, da obstaja možnost ogrožanja zdravja drugih. Zanj je najprimernejše, da je nastanjen v varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda, kjer je pod stalno kontrolo usposobljenega medicinskega in negovalnega kadra. Težav, ki so povezane z njegovo boleznijo, pa tudi ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. Prav tako pa tudi ni možno na kakšen drugačen način preprečiti ogrožanja njegovega zdravja in zdravja ljudi v njegovi okolici.
vknjižba lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - večkratni zaporedni prenos pravice (veriga pogodb) - načelo pravnega prednika
Kadar gre za večkratni prenos lastninske pravice, morajo pri izdaji nadomestnega zemljiškoknjižnega dovolila po 2. točki tretjega odstavka 40. člena ZZK-1 sodelovati vsi vmesni pridobitelji in njihovi pravni nasledniki.
brezplačna pravna pomoč - nagrada pooblaščenca - plačilo v dobro proračuna RS
Sodišče prve stopnje je pri odmeri nagrade pooblaščenca tožnika pravilno upoštevalo 17. člena ZOdv, saj je tožniku bila z odločbo Okrožnega sodišča v Mariboru BPP 73/2019 z dne 23. 1. 2019 dodeljena brezplačna pravna pomoč v obsegu sestave vseh potrebnih vlog, pravnega svetovanja in zastopanja odvetnika pred sodiščem prve stopnje, do izdaje odločbe sodišča prve stopnje. Slednje je sodišče prve stopnje pravilno naložilo v plačilo toženki, in sicer v korist proračuna Republike Slovenije.
Zmotno meni pritožba, da je s tem toženka privilegirana, ker mora v proračun plačati nižji znesek.
Tožnik pa je ob prejemu brezplačne pravne pomoči vedel, da bo pooblaščenec, ki mu bo v postopku dodeljen, upravičen zgolj do plačila polovične nagrade v skladu s 17. členom ZOdv.
Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 21, 21/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
sklep o stroških postopka - stroški priče - neobrazložen sklep
Sodišče prve stopnje ni obrazložilo oziroma navedlo razlogov, zakaj je navedene stroške v začasno plačilo naložilo toženi stranki. Pritožbeno sodišče zato te odločitve sodišča prve stopnje, ki ga pritožba tudi izpodbija, ne more preizkusiti. Sodišče prve stopnje je s tem zagrešilo kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato je treba sklep v izpodbijanem delu razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločitev (3. točka 365. člena ZPP).
fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse - predmet spora - vsebina tožbenega zahtevka - tožba na ugotovitev lastninske pravice - enotno sosporništvo - enotna pravdna stranka - plačilni nalog za plačilo sodne takse - vsebina plačilnega naloga - vročanje plačilnega naloga - procesne posledice neplačila sodne takse za sospornike - procesni položaj enotnih sospornikov - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Tožnika sta soupravičenca iz materialnopravnega razmerja, ki je obstajalo pred pravdo in se nanaša na predmet spora. Zato sta materialna sospornika. Materialno sosporništvo je lahko navadno ali enotno. Glede na trditve in postavljeni tožbeni zahtevek sta tožnika enotna sospornika, saj po naravi pravnega razmerja spora ni mogoče rešiti drugače kot na enak način za oba. Zato se štejeta za enotno pravdno stranko.
Drugotožnik ni bil individualno pozvan na plačilo takse niti ni bil opozorjen na posledice nepravočasnega plačila (prvi in četrti odstavek 34. člena ZST-1). Ker drugotožniku plačilni nalog ni bil vročen, zanj rok za plačilo takse za pritožbo še ni pričel teči (in se zato tudi ni mogel izteči). Plačilnega naloga, v katerem je kot naslovnik naveden le eden od tožnikov, ki so enotni sosporniki, ni mogoče razumeti kot naloga, s katerim se plačilo sodne takse nalaga obema tožnikoma. V vmesnem času je bila sodna taksa za pritožbo s strani prve tožnice plačana. Kot enotna sospornica je prvotožnica deležna ugodnosti iz 197. člena ZPP, kar pomeni, da je imela možnost plačila takse za pritožbo vse dokler se rok za plačilo ni iztekel tudi drugotožniku.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost za prometno nesrečo - nevarna situacija - soodgovornost udeležencev prometne nezgode za škodo - dolžnostno ravnanje v cestnem prometu - načelo zaupanja v cestnem prometu
Izvedenec je res ugotovil, da bi B. B. teoretično lahko preprečil nesrečo in to ugotovitev je upoštevalo tudi prvostopenjsko sodišče, vendar je nadalje pravilno zaključilo, da teoretična možnost še ne pomeni, da je to tudi vsebina B. B. dolžnostnega ravnanja. Drugače povedano – bilo bi lepo, če bi B. B. nesrečo uspel preprečiti, vendar mu zgolj zaradi tega, ker mu to v danem primeru ni uspelo, še ni mogoče pripisati soodgovornosti za nesrečo.