določitev preživnine - zvišanje preživnine - objektivne meje pravnomočnosti
Pravilo o objektivnih mejah pravnomočnosti iz 319. člena ZPP se nanaša le na odločitve o zahtevku tožbe in nasprotne tožbe ter o obstoju terjatve, ki jo je tožena stranka uveljavljala z ugovorom zaradi pobota, te odločitve pa vsebuje izrek sodbe.
Pravnomočnost in izvršljivost naloga o prekršku, po presoji pritožbenega sodišča pa tudi način njegove vročitve, za odločitev v tem sporu ni odločilna. Dejstva, ki jih pritožba v povezavi z nalogom o prekršku šteje za odločilna in naj bi jih sodišče ignoriralo, zato ne spreminjajo zaključkov, da katerih je prišlo sodišče prve stopnje. Pomembne so namreč ugotovitve o tem, da se je na kraju nezgode nahajala registrska tablica toženčevega vozila, ki se je tisti dan nahajalo v neposredni bližini kraja nezgode, dejstvo, da si je toženec novo registrsko tablico priskrbel nekaj dni po nezgodi in nenazadnje neprepričljivo spreminjanje izpovedi toženca. Napačno je tudi razumevanje pritožbe v zvezi z vsebino povratnice, iz katere ne izhaja način opravljene vročitve in toženčev podpis. Gre za dokaz, ki v okoliščinah primera, kot je obravnavani, niti sam za sebe niti v povezavi s preostalimi izvedenimi dokazi ne predstavlja dokaza o tem, ali je bilo v nezgodi udeleženo toženčevo vozilo.
Dokazno breme, da toženčevo vozilo v prometni nezgodi ni bilo udeleženo, je bilo, upoštevajoč policijski zapisnik kot javno listino, na strani toženca.
ZPP člen 141a, 141a/4, 141a/7, 142, 142/1. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih in v kazenskem postopku (2020) člen 32, 32/1, 35, 35/1.
osebna vročitev - vročanje po elektronski poti - vročanje pisanj - varen elektronski predal - vročanje v varen elektronski predal - obvestilo o prispeli pošiljki - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - oprava vročitve s potekom 15 dnevnega roka
Sama fikcija vročitve ni vezana na to, kdaj je bilo pisanje puščeno v varnem elektronskem predalu, temveč zgolj na potek 15 dnevnega roka, odkar je bilo naslovniku v varnem elektronskem predalu puščeno obvestilo o prispeli elektronski pošiljki in nastopi 15. dan od prejetja obvestila o prispelem pisanju. Da se bo s potekom tega roka (in ne po poteku, kot to dolžnik zmotno uveljavlja v pritožbi), vročitev štela za opravljeno, je bil dolžnik tudi poučen v obvestilih o prispelih elektronskih pošiljkah.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00048862
KZ-1 člen 253, 253/1. ZOPOKD člen 4, 4/1, 4/1-3, 25, 25/1, 25/1-10. ZKP člen 96, 96/1, 98, 98/1, 105, 105/3, 358, 358/1, 358/1-3, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 383, 383/1, 445.
kaznivo dejanje overitve lažne vsebine - pravna oseba - zloraba izvršbe - dokazna ocena - pomanjkanje dokazov - oprostitev obtožbe - skrajšani kazenski postopek - pritožbena seja - navzočnost na seji pritožbenega senata - premoženjsko pravni zahtevek
Ker tudi po oceni pritožbenega sodišča izveden dokazni postopek ni z gotovostjo potrdil, da bi obdolženca in obdolžena pravna oseba ravnali, kot jim je očitano v obtožbi oziroma o tem obstaja dvom, ki ga z razpoložljivimi dokazni ni bilo mogoče odpraviti, k čemur pa glede na izvedene dokaze ne bi prispevala niti izvedba dokazov, ki so bili predlagani s strani strank, je odločitev sodišča prve stopnje iz napadene sodbe pravilna in je ne more omajati niti tožilska pritožba niti pritožba pooblaščenca oškodovanca, ki zgolj v bistvu podajata lastno oceno izvedenih dokazov in prepričati v krivdo obdolženih in obdolžene pravne osebe.
Takšen zagovor, ko je obdolženec nenazadnje priznaval določeno komunikacijo z oškodovanko v bližini Florijanovega znamenja, in ko niti ni zanikal, da bi oškodovanki izrekel inkriminirane besede, ki jih je ta ves čas zatrjevala, bi sodišče prve stopnje moralo kritično oceniti njegov zagovor in se do njega opredeliti. Zgolj ugotovitev v napadeni sodbi, da oškodovanka trdi, da ji je obdolženec grozil na opisan način, obdolženec pa to zanika, namreč ne zadostuje. Izpustitev dokazne ocene obdolženčevega zagovora pa predstavlja odsotnost razlogov o odločilnem dejstvu, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
Iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da je Okrajno sodišče v Mariboru vlogo oškodovanca o prevzemu kazenskega pregona zoper osumljena prejelo dne 12. 5. 2021, kar je po poteku 30-dnevnega roka.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00049061
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. OZ člen 133, 133/1, 133/2, 133/4. SPZ člen 73, 75.
ureditvena (regulacijska) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - zahteva, da se odstrani škodna nevarnost - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - gradnja večstanovanjskega objekta - splošna koristna dejavnost - imisije - ukrepi za preprečitev škode - možnost vzpostavitve prejšnjega stanja
Upnika nista izkazala verjetnega obstoja terjatve že zato, ker nista izkazala, da predlagani ukrepi predstavljajo upravičene ukrepe za preprečitev nastanka škode ali njeno zmanjšanje.
Institut pomilostitve, za kar se zavzema pritožnik se namreč nanaša na izrečene kazni, zato ne more posegati v varnostni ukrep, kot je bil izrečen pritožniku, saj D. Š. v skladu z določbo 6. člena Zakona o pomilostitvi ni moč šteti za obsojenca ter se s pomilostitvijo ne sme skrajševati trajanje varnostnih ukrepov.
Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da je tožnik z očitanim in ugotovljenim ravnanjem naklepoma huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja. Za hujšo kršitev bi šlo tudi v primeru, če bi sledili tožnikovim navedbam, da je (le) izpolnil naročilnico in na njeni podlagi prevzel ter prodal pnevmatike, saj je nakup pnevmatik pri toženki osebna ugodnost posameznega delavca. Tako pa je tožnik izpolnil naročilnico B.B., ki pnevmatik ni naročil, ponaredil njegov podpis, nato prevzel pnevmatike in jih prodal. Ravnal je z namenom, da si pridobi premoženjsko korist (razliko med ceno pnevmatik, ki je bila odtrgana B.B., in ceno, za katero je pnevmatike prodal). Tožnikovo ravnanje ima vse znake kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1 in kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1, pri čemer bi lahko šteli, da je ponarejanje listin kot sredstvo za goljufijo konzumirano v tem kaznivem dejanju.
prisilna hospitalizacija - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - blodnje - ogrožanje zdravja - bolnišnično zdravljenje - izvedensko mnenje
Brez takšne oblike zdravljenja bi prišlo ne le do poglabljanja bolezni in njenega kronificiranja, ampak v končni posledici tudi do nemožnosti zdravljenja. Ob takšni končni posledici, ko torej zdravljenje tako hude duševne motnje ni več mogoče, pa je nedvomno mogoče zaključiti, da udeleženec huje ogroža svoje zdravje. Glede na navedeno je neutemeljen pritožbeni očitek o nejasni ugotovitvi navedenega pogoja za sprejem na zdravljenje brez privolitve.
izvršilni naslov - primernost izvršilnega naslova za izvršbo
V postopku poenostavljene prisilne poravnave upniki ne prijavljajo svojih terjatev in se zato terjatve v tem postopku tudi ne preizkušajo. Koncept poenostavljene prisilne poravnave temelji na izhodišču, da dolžnik sam sestavi seznam terjatev upnikov in obljubi poplačilo izrecno določenih terjatev v točno določenem obsegu.
Sodišče ne odloči, katere terjatve so ugotovljene v postopku poenostavljene prisilne poravnave in v posledici tega ne naloži dolžniku, da mora upnikom plačati terjatve, ugotovljene v postopku poenostavljene prisilne poravnave, v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi. Sodna praksa se je zato poenotila na stališču, da sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave ne predstavlja izvršilnega naslova.
Tudi predloženi sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave, čeprav je v njem sodišče dolžniku, v nasprotju z določbo 17. alineje drugega odstavka 221.b člena ZFPPIPP, očitno pomotoma naložilo plačilo terjatev upnikom v deležih, rokih in z obrestmi, določenimi v 1. točki tega izreka, ni primeren izvršilni naslov. Iz sklepa ni razvidno katere so terjatve, katerih plačilo se sicer nalaga dolžniku; na katere upnike se nanaša; terjatve v sklepu niso specificirane, niti se sklep ne sklicuje oziroma se ne nanaša na posodobljen seznam terjatev.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - zakonitost odpovedi - huda malomarnost
Tožnica zmotno šteje, da nesankcioniranje pomočnikov in namestnikov dokazuje, da je redna odpoved povračilni ukrep zaradi njenega sodelovanja v sindikatu. Sodišče prve stopnje je v tem delu sprejelo pravilno presojo, da podana odpoved ni posledica tožničinega dela v sindikatu, temveč ugotovljenih ponavljajočih kršitev (nepravilne cene izdelkov, neprimerna čistoča v pekarni, nezaloženost z izdelki, izdelki s pretečenim rokom trajanja, neurejenost skladišča), ki so bile po prejetih opozorilih, pri čemer gre za kršitve takšne narave, da so bile ogrožene stranke (slaba higiena, izdelki s pretečenim rokom) in uspešnost toženke, šlo je za kršitve, kjer toženki grozijo tudi kazni s strani inšpekcije (pretečeni roki, izdelki brez cen oziroma z napačnimi cenami, nečistoča).
pritožba - predložitev pooblastila - deponiranje pooblastila - generalno pooblastilo - pooblastilo za vložitev pravnega sredstva
ZPP ne ureja instituta generalnega pooblastila, vendar pa ta pojem tudi ni v nasprotju z določbami tega zakona. Predstavlja le eno od posebnih oblik pravdnega pooblastila. Sodna praksa pa je izoblikovala stališče, da se mora generalni pooblaščenec izkazati z navedenim potrdilom o generalnem pooblastilu oz. navesti številko pod katero je generalno pooblastilo deponirano ob prvem pravdnem dejanju.
prevzem dolga - konkludentna privolitev v prevzem dolga - domneva, da je upnik dal privolitev
Posebna oblika konkludentne privolitve je določena v tretjem odstavku 427. člena OZ. Privolitev se domneva, če je upnik brez omejitve sprejel kakšno izpolnitev od prevzemnika, ki jo je ta izpolnil v svojem imenu.
zavrženje pritožbe - rok za pritožbo - nujna zadeva - tek procesnega roka - prekluzivni pritožbeni rok - duševno zdravje - hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - oddelek pod posebnim nadzorom - nujni primer - pravni pouk
Na podlagi 67. člena ZDZdr je zaradi nujnosti in hitrosti tovrstnih zadev določen krajši pritožbeni rok, in sicer tri dni od dneva vročitve sklepa. Na dolžino roka je bil pritožnik pravilno opozorjen v pravnem pouku, ki ga je vseboval izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
ZDR-1 člen 200, 200/5, 211.. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-e.. ZVarD člen 39, 40, 41.
zavrženje tožbe - sodno varstvo - študent - zmotna uporaba materialnega prava
Tožnik se je kot študent prijavil na oglas prostega začasnega oziroma občasnega dela. Za delo ni bil izbran. S tožbo je uveljavljal odškodninski (denarni) zahtevek, navedel je, da je bil diskriminatorno obravnavan. Stališče sodišča prve stopnje, da tožnik, ki študentskega dela (še) ni opravljal, ampak se je zanj "samo zanimal", ne uživa sodnega varstva, je zmotno. To, da sodno varstvo (način uveljavljanja sodnega varstva) za "kandidata za študentsko delo" ni posebej predpisano v 200. členu ZDR-1, še ne pomeni, da sodnega varstva ni.
odločba o stroških postopka - pripoznava tožbenega zahtevka - okoliščine konkretnega primera - delni uspeh v postopku - vsaka stranka krije svoje stroške postopka - končni uspeh strank v postopku
Glede odločitve o stroških je odločilen končni uspeh. Tožnik je s pripoznavo tožbenega zahtevka v postopku v celoti uspel.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga - zamuda pritožbenega roka - prenehanje vzroka za zamudo - vročitev sodnega pisanja - vročitev s fikcijo - prejem obvestila
Ni bistveno, kdaj je bilo sámo sodno pisanje puščeno v hišnem predalčniku, marveč kdaj je toženec prejel obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje. Če naslovnik sodnega pisanja ne dvigne v 15 dneh, se vročitev šteje za opravljeno s potekom 15-dnevnega roka od prejema obvestila.
Toženec je pritožbo zoper sodbo vložil 15. 2. 2021, iz česar je mogoče utemeljeno sklepati, da je takrat prenehal vzrok, zaradi katerega je zamudil rok za vložitev pritožbe zoper sodbo. Toženec bi tako moral v nadaljnjih 15 dneh podati tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje.