prepozno plačilo sodne takse - fikcija umika pritožbe - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - začetek teka roka - pavšalne navedbe
Z Odredbo predsednika Vrhovnega sodišča o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije z dne 28. 1. 2021 so s 1. 2. 2021 ponovno začeli teči procesni roki (rok za plačilo takse je po stališču Vrhovnega sodišča procesni rok), katerih tek je bil zaradi omenjene Odredbe z dne 13. 11. 2020 začasno ustavljen. Navedeno pomeni, da se ukrepi iz Odredbe z dne 13. 11. 2020 na obdobje, ki je v tej odločbi obravnavano, ne nanašajo. Rok za plačilo sodne takse se je tako iztekel dne 18. 3. 2021, posledično je plačilo tožene stranke z dne 29. 3. 2021 prepozno.
Uporaba besede storilec v prekrškovnih postopkih izhaja iz določb ZP-1 in ni v nobenem pogledu vrednostno obremenjena, saj 48. člen ZP-1 določa, da izraz "kršitelj" označuje tistega, zoper katerega je začet postopek o prekršku pred prekrškovnim organom; izraz "obdolženec" tistega, proti kateremu je pred sodiščem vložen obdolžilni predlog; izraz "storilec" pa je splošni izraz za kršitelja, obdolženca in osebo, ki ji je bila izrečena sankcija za prekršek.
Obrazložitev dokazne ocene mora biti takšna, da izčrpno in poglobljeno ter z razumno argumentacijo prepriča stranke in pritožbeno sodišče, kar v konkretnem primeru ni podano.
ZUPJS člen 29, 29/1.. ZUPJS-C člen 29.. ZZVZZ-UPB3 člen 24.
pravica do kritja razlike do polne razlike zdravstvenih storitev - varstveni dodatek
Priznanje pravice do varstvenega dodatka izkazuje, da ni nobenega razumnega ali logičnega razloga, da upravičenec v primeru priznanja pravice do varstvenega dodatka ne bi bil upravičen tudi do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, ravno nasprotno.
URS člen 2, 50.. ZUPJS člen 7.. ZSVarPre člen 8, 23, 23/1, 38, 72.
materialni položaj - dohodek družine - pravica do varstvenega dodatka - enkratno izplačilo varstvenega dodatka - plačilo za nazaj
Glede na odločitev upravnih organov in sodišča v konkretni zadevi ter predvsem na stališče v Ustavni odločbi z dne 6. 5. 2021 je ugotoviti, da sporni znesek sredstev na transakcijskem računu v višini 1.725,09 EUR na dan 28. 12. 20119 ni mogoče upoštevati niti kot premoženje oziroma prihranke, niti kot občasni periodični dohodek po prvem odstavku 23. člena ZSVarPre v znesku 743,67 EUR. Sporni znesek 2.621,00 EUR11 predstavlja za nazaj izplačan varstveni dodatek. Upoštevajoč ugotovitev Ustavnega sodišča RS, se v dohodek upošteva samo pravica, ki je v vrstnem redu pred uveljavljano pravico. Stališče, po katerem se prejem varstvenega dodatka upošteva med lastne dohodke privede do tega, da posamezniki, za katere je bila v preteklosti ugotovljena dohodkovna ogroženost in so na tej podlagi prejemali varstveni dodatek, do varstvenega dodatka v bodoče ne bodo več upravičeni ali pa bodo do njega upravičeni v manjšem obsegu. Zakonska ureditev s takšno vsebino oziroma razlaga sodišča v konkretnem primeru očitno ne stremi k realni ugotovitvi materialnega in socialnega položaja upravičenca oziroma njegove dohodkovne ogroženosti v bodoče. Posledično to pomeni, da bi bila lahko v nasprotju z ustavnim namenom predmeta urejanja, ki je zagotoviti ogroženemu posamezniku ustrezno pomoč in bi bila kot takšna v neskladju s prvim odstavkom 50. člena URS.
Ob upoštevanju materialnega stališča izraženega v tej sodbi je tožeča stranka v relevantnem obdobju prejela samo 283,84 EUR invalidske pokojnine. Tožnikov lastni dohodek tako predstavlja le znesek 283,84 EUR, zato ne presega minimalnega dohodka za varstveni dodatek in se tožniku prizna pravica do varstvenega dodatka od 1. 1. 2012 do 31. 7. 2012.
Predkupno pravico (kot pove že njeno ime) je mogoče uveljaviti le pri prodaji stvari, ne pa tudi pri prenosu lastništva na podlagi drugih pravnih poslov (na primer darilne ali menjalne pogodbe). Pri mešani prodajno-darilni pogodbi predkupne pravice ni mogoče uveljavljati.
Tretji odstavek 50. člena OZ pride v poštev npr. takrat, ko oseba, ki je stvar pridobila na podlagi fiktivnega pravnega posla, le-to naprej odsvoji z nefiktivnim pravnim poslom dobroverni tretji osebi, ali pa, ko je navidezna pogodba sklenjena z namenom, da se nekoga oškoduje oziroma prikrajša.
Tožnika kot predkupnega upravičenca s sklenitvijo darilne pogodbe niti pojmovno ni mogoče oškodovati, saj lastnika ni mogoče prisiliti, da stvar nekomu proda, če jo želi podariti. Z davčnimi »optimizacijami« bi lahko bila oškodovana kvečjemu država, vendar je v novejši sodni praksi utrjeno stališče, da plačilo davka ni predpostavka za veljavnost pogodbe. Gre za javnopravno obveznost, ki nastane po sklenitvi posla, zato na samo veljavnost pogodbe ne more vplivati. Drugače povedano: tudi, če bi šlo za kršitve davčnih ali finančnih predpisov, tožniku ta okoliščina ne more koristiti.
OZ člen 149, 150, 153, 153/1, 153/2, 153/3, 352. ZPP člen 8. ZPrCP člen 45.
vmesna sodba - nevarna situacija - škoda kot posledica obratovanja traktorja - padec s traktorja - vzrok za škodo
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje ne izhaja, da je toženec s svojim načinom vožnje povzročil nevarno situacijo, kakor skuša prikazati tožnica v pritožbi. Tožničino ravnanje, ko se je povzpela na stopnico traktorja in je želela odpreti vrata ter tožencu preprečiti nadaljnjo vožnjo, namreč predstavlja nevarno in neprimerno ravnanje. Pritrditi je zaključku sodišča prve stopnje, da bi se takšnemu ravnanju oziroma nevarnosti izognil vsak razumen človek. Tožnica je s svojim zavestnim ravnanjem nase prevzela tveganje negativne posledice za ustvarjeno nevarno situacijo in je zaradi tega njenemu ravnanju pripisati pretežni vzrok za nesrečo.
najemno razmerje - odpoved najemnega razmerja - socialna stiska najemnika
Da se lahko izogne odpovedi najemne pogodbe, mora najemnik pogoje iz 104. člena SZ-1 izkazati kumulativno, torej vse hkrati. Zgolj sklicevanje na socialno stisko ne zadostuje.
Dedni dogovor ni klasična pogodba civilnega prava, temveč se po uveljavljani sodni praksi, ker ima učinke sodne poravnave (306. člen ZPP), lahko izpodbija le po pravilih za izpodbijanje sodne poravnave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00048239
OZ člen 131, 631. ZJN-3 člen 94, 94/2, 94/3, 94/6, 94/7.
zahtevek podizvajalca do naročnika - predpostavke za neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - koneksnost terjatev - avtentična razlaga - konkretiziran poziv - razmerje med podizvajalcem in naročnikom - odškodninska odgovornost naročnika
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-462/18-45 z dne 3. 6. 2021 določbe Poslovnika Državnega zbora, ki so predstavljale pravno podlago za sprejem avtentične razlage, razveljavilo z argumentacijo, da avtentična razlaga posega v ustavno opredeljene naloge sodišča ter tako krši načeli delitve oblasti ter neodvisnosti sodnikov. Ker je torej Ustavno sodišče jasno zapisalo, da institut avtentične razlage ni v skladu z Ustavo, se naziranje tožeče stranke, da bi bilo treba pri razlagi pogoja koneksnosti terjatev slediti avtentični razlagi, izkaže za protiustavno in mu višje sodišče ne sledi.
skupno premoženje - tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - skrivanje premoženja pred upniki - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - izvajanje dokazov - dokazna ocena sodišča prve stopnje - argumenti za zavrnitev dokaznega predloga - načelo proste presoje dokazov - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena neizvedenih dokazov - načelo kontradiktornosti pri izvajanju dokazov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - posebno premoženje izvenzakonskih partnerjev
Pravica stranke do izvedbe dokaza ni absolutna. Po drugem odstavku 287. člena ZPP lahko sodišče zavrne predlagani dokaz, če oceni, da ni pomemben za odločitev, vendar mora pri tem ravnati tako, da ne poseže v strankino pravico do izjave. Sodišče lahko zavrne dokaze, ki so nepotrebni (ker je dejstvo že dokazano), irelevantni (ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, ni odločilno) ali ker so dokazi popolnoma neprimerni za ugotovitev določenega dejstva.
ZPP člen 133, 139, 142, 224, 286b. ZIZ člen 9, 9/2, 9/3. Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku (2017) člen 19.
vročanje sklepa o izvršbi - vročanje sodnih pisanj na podlagi fikcije vročitve - ovojnica za vročanje po pošti - domneva o resničnosti vsebine javne listine - pravočasno grajanje procesnih napak - prepozen ugovor dolžnika
Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi ima vse elemente javne listine (sestavljen je na predpisanem obrazcu in izdan s strani pristojnega organa) in zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njem potrjeno. To obvestilo torej vzpostavlja domnevo (ki jo je sicer mogoče ovreči), da so vsa v njem ugotovljena dejstva resnična, torej tudi tista dejstva, ki jih vročevalec zapiše ob poskusu vročitve na zadnjo stran ovojnice in nato po poteku 15 dnevnega roka povzame na to obvestilo. Dolžnik je bil tako z okoliščinami glede načina vročanja s fikcijo seznanjen oziroma bi mu le te ob zadostni skrbnosti glede na podatke na prejeti ovojnici morale biti znane že ob vložitvi ugovora.
ZPP člen 100, 100/1, 205, 205/1, 205/1-1. ZFPPIPP člen 64, 296, 296/5, 385, 392, 392/1. KZ člen 97, 97/1.
osebni stečaj - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - aktivna legitimacija stečajnega dolžnika - dovoljena pritožba - odvzem premoženjske koristi v kazenskem postopku - uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka - smrt stranke med pritožbenim postopkom
Po presoji višjega sodišča je tožnikova pritožba, čeprav ni vložena po stečajnem upravitelju oziroma z njegovo odobritvijo, dovoljena. Po določbi 385. člena ZFPPIPP je stranka (glavnega postopka) osebnega stečaja tudi insolventni dolžnik. Ta lahko na podlagi 64. člena ZFPPIPP samostojno prereka terjatve upnikov, logično nadaljevanje tega pa je, da lahko vlaga tudi nadaljnja pravna sredstva za zaščito svojih pravnih interesov, vključno s tožbo na ugotovitev neobstoja terjatve. Če bi bil pri vlaganju nadaljnjih pravnih sredstev glede stanja terjatev vezan izključno na stališče stečajnega upravitelja, zoper čigar stališče o terjatvi se stečajni dolžnik pravzaprav upira, bi to varstvo njegovih pravic izvotlilo.
Ni pravne podlage za stališče, da je odvzem premoženjske koristi mogoče odrediti samo v primeru, ko oškodovanec premoženjskopravnega zahtevka sploh ne priglasi. Priglasitev premoženjskopravnega zahtevka nedvomno še ne vzpostavlja pravnih posledic, temveč te nastopijo šele s (pravnomočno) sodno odločbo o ugoditvi premoženjskopravnemu zahtevku.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravnomočnost plačilnega naloga - nastop pravnomočnosti - prepozna zahteva - zahteva za sodno varstvo
Ko pravno sredstvo ni vloženo ali je vloženo prepozno, odločba postane pravnomočna z naslednjim dnem od izteka roka za vložitev pravnega sredstva. Odločanje o prepozno vloženem pravnem sredstvu in pravilnosti odločitve o zavrženju takega pravnega sredstva ne spremeni datuma nastopa pravnomočnosti, temveč zgolj odloži njegovo potrditev.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3. SPZ člen 24, 32, 33, 34, 36.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - posestno varstvo - motenje posesti - pravica do posesti - ugovor pravice do posesti - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - bodoča premoženjska škoda - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - regulacijska začasna odredba - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - možnost vzpostavitve prejšnjega stanja
Tožnica sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da je svoj sklep, da ni (z verjetnostjo) izkazano, da je upravičena do sodnega varstva zaradi motenja posesti, nepravilno oprlo na ugotovitev, da je najemna pogodba za poslovni prostor, ki je bila sklenjena za določen čas, prenehala. To ne pomeni nič drugega kot to, da je sodišče pri presoji, ali ima tožnica pravico do varstva pred motenjem posesti, upoštevalo njeno pravico do posesti, kar je materialnopravno nepravilno. Za posestno pravdo pravica do posesti ni relevantna. Edino izjemo od tega pravila predstavlja ugovor, ki je povezan s pravilom „petitorium absorbet possessorium“.
Premoženjska škoda, ki bo tožnici morda nastala, sama po sebi ni nujno težko nadomestljiva.
Sodišče prve stopnje se o izpolnjevanju predpostavke po tretji alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ res ni izreklo, a s tem ni storilo nobene upoštevne postopkovne kršitve. Ob izpolnjevanju le te predpostavke regulacijske začasne odredbe ni mogoče izdati. Najprej zato, ker tehtanje interesa nasprotne stranke, o katerem govori Ustavno sodišče, ni tehtanje iz 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, ampak gre (ob izkazani težko nadomestljivi škodi) za presojo možnosti vzpostavitve prejšnjega stanja. Potem pa zato, ker bi bila uporaba tega pogoja, ki ga je določil ZIZ, v nasprotju z napotilom Ustavnega sodišča o restriktivni razlagi pojma težko nadomestljive škode.
nedovoljena pritožba - pritožba zoper del zahtevka o katerem ni bilo odločeno - posledice opustitve predloga za izdajo dopolnilne sodbe
Ker tožnik predloga za izdajo dopolnilne sodbe ni podal, se šteje, da je bila tožba v delu, ki se nanaša na del zahtevka, o katerem sodišče ni odločilo, umaknjena.
ZFPPIPP člen 291, 383b, 384, 384/2, 403, 403/1, 403/1-2.
postopek osebnega stečaja - ustavitev postopka odpusta obveznosti - ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - poročilo o stanju dolžnikovega premoženja - tuj bančni račun - zamolčanje podatkov - neresnična izjava
Pritožnik neutemeljeno navaja, da je povedal, da za izdelavo zaključne bilance nima niti denarja niti znanja, saj za ustavitev postopka odpusta obveznosti v konkretnem primeru ni bilo edino odločilno, da dolžnik kot podjetnik za A. A. s. p. ni predložil ustrezne dokumentacije za oddajo zaključne bilance. Kljub temu, da je sodišče prve stopnje potrdilo kot pravilno tudi ugotovitev upraviteljice, da je dolžnik v poročilu o stanju premoženja zamolčal, da ima poleg računa pri banki v Sloveniji, odprt še TRR pri banki v Avstriji, je dolžniku omogočilo, da navedeni račun sam zapre, česar pa ni storil niti v 15 dnevnem roku, ki mu ga je dalo sodišče, niti ni dolžnik v pritožbi karkoli omenil, zakaj tega v roku ne bi mogel storiti. Če pa je tako, mora dolžnik sprejeti posledice, ki so predpisane za primer, ko se izkaže, da je podal neresnično izjavo v poročilu. V konkretnem primeru o tem, da je v poročilu navedel vse transakcijske račune, čeprav jih ni. Kršitev obveznosti dati resnično izjavo po 384. členu ZFPPIPP predstavlja v skladu z določbo 2. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP ugovorni razlog proti odpustu obveznosti. Tega je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, pritožnik pa ga s pritožbo niti ni poskušal z ničemer ovreči.
ZFPPIPP člen 327, 327/4, 328, 328/1, 343. ZPPSL člen 146.
prodaja pravne osebe - prodaja poslovne celote - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - ocena vrednosti - poslovna celota - prodaja dolžnika kot pravne osebe v stečajnem postopku - prodaja na podlagi neposrednih pogajanj - nezavezujoče zbiranje ponudb za pridobitev informacij
V kolikor je sodišče prve stopnje štelo, da je predmet prodajne pogodbe premoženje, ki je poslovna celota, bi iz izreka sklepa o prodaji moralo izhajati, katere stvari in/ali pravice, ki tvorijo poslovno celoto, se prodajajo. V primeru, da se prodaja premoženje, ki je poslovna celota, je potrebno tudi obrazložiti, zakaj naj bi določeno premoženje predstavljalo poslovno celoto.
posestno varstvo - motenje soposesti - preprečitev uporabe nepremičnine - parkirišče - parkirni prostor - razlaga tožbenega zahtevka - ugovor pravice do posesti - prekarij
Iz tožbenega zahtevka je razvidno, da tožeča stranka zahteva izključno posest nad parkirnimi mesti, kar pa je v nasprotju z načinom izvrševanja pred motilnim ravnanjem, saj je nesporno, da so parkirišče uporabljale vse pravdne stranke. A to še ne pomeni, da je tožbeni zahtevek nepravilno oblikovan (v smislu, da bi ga bilo treba zavrniti), saj je soposest v razmerju do izključne posesti manj in ne nekaj drugega.