skupno premoženje - tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - skrivanje premoženja pred upniki - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - izvajanje dokazov - dokazna ocena sodišča prve stopnje - argumenti za zavrnitev dokaznega predloga - načelo proste presoje dokazov - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena neizvedenih dokazov - načelo kontradiktornosti pri izvajanju dokazov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - posebno premoženje izvenzakonskih partnerjev
Pravica stranke do izvedbe dokaza ni absolutna. Po drugem odstavku 287. člena ZPP lahko sodišče zavrne predlagani dokaz, če oceni, da ni pomemben za odločitev, vendar mora pri tem ravnati tako, da ne poseže v strankino pravico do izjave. Sodišče lahko zavrne dokaze, ki so nepotrebni (ker je dejstvo že dokazano), irelevantni (ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, ni odločilno) ali ker so dokazi popolnoma neprimerni za ugotovitev določenega dejstva.
ZPP člen 100, 100/1, 205, 205/1, 205/1-1. ZFPPIPP člen 64, 296, 296/5, 385, 392, 392/1. KZ člen 97, 97/1.
osebni stečaj - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - aktivna legitimacija stečajnega dolžnika - dovoljena pritožba - odvzem premoženjske koristi v kazenskem postopku - uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka - smrt stranke med pritožbenim postopkom
Po presoji višjega sodišča je tožnikova pritožba, čeprav ni vložena po stečajnem upravitelju oziroma z njegovo odobritvijo, dovoljena. Po določbi 385. člena ZFPPIPP je stranka (glavnega postopka) osebnega stečaja tudi insolventni dolžnik. Ta lahko na podlagi 64. člena ZFPPIPP samostojno prereka terjatve upnikov, logično nadaljevanje tega pa je, da lahko vlaga tudi nadaljnja pravna sredstva za zaščito svojih pravnih interesov, vključno s tožbo na ugotovitev neobstoja terjatve. Če bi bil pri vlaganju nadaljnjih pravnih sredstev glede stanja terjatev vezan izključno na stališče stečajnega upravitelja, zoper čigar stališče o terjatvi se stečajni dolžnik pravzaprav upira, bi to varstvo njegovih pravic izvotlilo.
Ni pravne podlage za stališče, da je odvzem premoženjske koristi mogoče odrediti samo v primeru, ko oškodovanec premoženjskopravnega zahtevka sploh ne priglasi. Priglasitev premoženjskopravnega zahtevka nedvomno še ne vzpostavlja pravnih posledic, temveč te nastopijo šele s (pravnomočno) sodno odločbo o ugoditvi premoženjskopravnemu zahtevku.
nedovoljena pritožba - pritožba zoper del zahtevka o katerem ni bilo odločeno - posledice opustitve predloga za izdajo dopolnilne sodbe
Ker tožnik predloga za izdajo dopolnilne sodbe ni podal, se šteje, da je bila tožba v delu, ki se nanaša na del zahtevka, o katerem sodišče ni odločilo, umaknjena.
ZFPPIPP člen 291, 383b, 384, 384/2, 403, 403/1, 403/1-2.
postopek osebnega stečaja - ustavitev postopka odpusta obveznosti - ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - poročilo o stanju dolžnikovega premoženja - tuj bančni račun - zamolčanje podatkov - neresnična izjava
Pritožnik neutemeljeno navaja, da je povedal, da za izdelavo zaključne bilance nima niti denarja niti znanja, saj za ustavitev postopka odpusta obveznosti v konkretnem primeru ni bilo edino odločilno, da dolžnik kot podjetnik za A. A. s. p. ni predložil ustrezne dokumentacije za oddajo zaključne bilance. Kljub temu, da je sodišče prve stopnje potrdilo kot pravilno tudi ugotovitev upraviteljice, da je dolžnik v poročilu o stanju premoženja zamolčal, da ima poleg računa pri banki v Sloveniji, odprt še TRR pri banki v Avstriji, je dolžniku omogočilo, da navedeni račun sam zapre, česar pa ni storil niti v 15 dnevnem roku, ki mu ga je dalo sodišče, niti ni dolžnik v pritožbi karkoli omenil, zakaj tega v roku ne bi mogel storiti. Če pa je tako, mora dolžnik sprejeti posledice, ki so predpisane za primer, ko se izkaže, da je podal neresnično izjavo v poročilu. V konkretnem primeru o tem, da je v poročilu navedel vse transakcijske račune, čeprav jih ni. Kršitev obveznosti dati resnično izjavo po 384. členu ZFPPIPP predstavlja v skladu z določbo 2. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP ugovorni razlog proti odpustu obveznosti. Tega je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, pritožnik pa ga s pritožbo niti ni poskušal z ničemer ovreči.
URS člen 2, 50.. ZUPJS člen 7.. ZSVarPre člen 8, 23, 23/1, 38, 72.
materialni položaj - dohodek družine - pravica do varstvenega dodatka - enkratno izplačilo varstvenega dodatka - plačilo za nazaj
Glede na odločitev upravnih organov in sodišča v konkretni zadevi ter predvsem na stališče v Ustavni odločbi z dne 6. 5. 2021 je ugotoviti, da sporni znesek sredstev na transakcijskem računu v višini 1.725,09 EUR na dan 28. 12. 20119 ni mogoče upoštevati niti kot premoženje oziroma prihranke, niti kot občasni periodični dohodek po prvem odstavku 23. člena ZSVarPre v znesku 743,67 EUR. Sporni znesek 2.621,00 EUR11 predstavlja za nazaj izplačan varstveni dodatek. Upoštevajoč ugotovitev Ustavnega sodišča RS, se v dohodek upošteva samo pravica, ki je v vrstnem redu pred uveljavljano pravico. Stališče, po katerem se prejem varstvenega dodatka upošteva med lastne dohodke privede do tega, da posamezniki, za katere je bila v preteklosti ugotovljena dohodkovna ogroženost in so na tej podlagi prejemali varstveni dodatek, do varstvenega dodatka v bodoče ne bodo več upravičeni ali pa bodo do njega upravičeni v manjšem obsegu. Zakonska ureditev s takšno vsebino oziroma razlaga sodišča v konkretnem primeru očitno ne stremi k realni ugotovitvi materialnega in socialnega položaja upravičenca oziroma njegove dohodkovne ogroženosti v bodoče. Posledično to pomeni, da bi bila lahko v nasprotju z ustavnim namenom predmeta urejanja, ki je zagotoviti ogroženemu posamezniku ustrezno pomoč in bi bila kot takšna v neskladju s prvim odstavkom 50. člena URS.
Ob upoštevanju materialnega stališča izraženega v tej sodbi je tožeča stranka v relevantnem obdobju prejela samo 283,84 EUR invalidske pokojnine. Tožnikov lastni dohodek tako predstavlja le znesek 283,84 EUR, zato ne presega minimalnega dohodka za varstveni dodatek in se tožniku prizna pravica do varstvenega dodatka od 1. 1. 2012 do 31. 7. 2012.
Predkupno pravico (kot pove že njeno ime) je mogoče uveljaviti le pri prodaji stvari, ne pa tudi pri prenosu lastništva na podlagi drugih pravnih poslov (na primer darilne ali menjalne pogodbe). Pri mešani prodajno-darilni pogodbi predkupne pravice ni mogoče uveljavljati.
Tretji odstavek 50. člena OZ pride v poštev npr. takrat, ko oseba, ki je stvar pridobila na podlagi fiktivnega pravnega posla, le-to naprej odsvoji z nefiktivnim pravnim poslom dobroverni tretji osebi, ali pa, ko je navidezna pogodba sklenjena z namenom, da se nekoga oškoduje oziroma prikrajša.
Tožnika kot predkupnega upravičenca s sklenitvijo darilne pogodbe niti pojmovno ni mogoče oškodovati, saj lastnika ni mogoče prisiliti, da stvar nekomu proda, če jo želi podariti. Z davčnimi »optimizacijami« bi lahko bila oškodovana kvečjemu država, vendar je v novejši sodni praksi utrjeno stališče, da plačilo davka ni predpostavka za veljavnost pogodbe. Gre za javnopravno obveznost, ki nastane po sklenitvi posla, zato na samo veljavnost pogodbe ne more vplivati. Drugače povedano: tudi, če bi šlo za kršitve davčnih ali finančnih predpisov, tožniku ta okoliščina ne more koristiti.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravnomočnost plačilnega naloga - nastop pravnomočnosti - zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa - prepozna vloga
Postopek s prepozno vloženo zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog in nadaljnji postopek z zahtevo za sodno varstvo zoper sklep o zavrženju prepozne zahteve za sodno varstvo ne more spremeniti datuma nastopa pravnomočnosti plačilnega naloga, temveč zgolj odloži ugotavljanje tega dejstva.
ZUPJS člen 29, 29/1.. ZUPJS-C člen 29.. ZZVZZ-UPB3 člen 24.
pravica do kritja razlike do polne razlike zdravstvenih storitev - varstveni dodatek
Priznanje pravice do varstvenega dodatka izkazuje, da ni nobenega razumnega ali logičnega razloga, da upravičenec v primeru priznanja pravice do varstvenega dodatka ne bi bil upravičen tudi do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, ravno nasprotno.
Sodišče ne more izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja samo za tisto kategorijo motornih vozil, v katero spada vozilo, s katerim je storil prekršek, zaradi katerega mu je bila izrečena stranska sankcija 18 kazenskih točk, temveč se prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče za vse kategorije motornih vozil, ki jih je storilec imel vpisane v vozniško dovoljenje na dan storitve prekrška zaradi katerega mu je bilo izrečenih 18 kazenskih točk v cestnem prometu.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3. SPZ člen 24, 32, 33, 34, 36.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - posestno varstvo - motenje posesti - pravica do posesti - ugovor pravice do posesti - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - bodoča premoženjska škoda - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - regulacijska začasna odredba - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - možnost vzpostavitve prejšnjega stanja
Tožnica sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da je svoj sklep, da ni (z verjetnostjo) izkazano, da je upravičena do sodnega varstva zaradi motenja posesti, nepravilno oprlo na ugotovitev, da je najemna pogodba za poslovni prostor, ki je bila sklenjena za določen čas, prenehala. To ne pomeni nič drugega kot to, da je sodišče pri presoji, ali ima tožnica pravico do varstva pred motenjem posesti, upoštevalo njeno pravico do posesti, kar je materialnopravno nepravilno. Za posestno pravdo pravica do posesti ni relevantna. Edino izjemo od tega pravila predstavlja ugovor, ki je povezan s pravilom „petitorium absorbet possessorium“.
Premoženjska škoda, ki bo tožnici morda nastala, sama po sebi ni nujno težko nadomestljiva.
Sodišče prve stopnje se o izpolnjevanju predpostavke po tretji alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ res ni izreklo, a s tem ni storilo nobene upoštevne postopkovne kršitve. Ob izpolnjevanju le te predpostavke regulacijske začasne odredbe ni mogoče izdati. Najprej zato, ker tehtanje interesa nasprotne stranke, o katerem govori Ustavno sodišče, ni tehtanje iz 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, ampak gre (ob izkazani težko nadomestljivi škodi) za presojo možnosti vzpostavitve prejšnjega stanja. Potem pa zato, ker bi bila uporaba tega pogoja, ki ga je določil ZIZ, v nasprotju z napotilom Ustavnega sodišča o restriktivni razlagi pojma težko nadomestljive škode.
STANOVANJSKO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00056337
ZVEtL-1 člen 17, 32.
vzpostavitev etažne lastnine - nedokončana etažna lastnina - posamezni del stavbe - denacionalizacija - ohranitev že vpisanih pravic - izbris izvedene pravice - pravna dejstva - stvarne pravice - stvarnopravni zahtevek
Posamezni deli stavbe, ki so v zemljiški knjigi že vpisani, se v postopku dokončanja etažne lastnine obravnavajo samostojno in se z vzpostavitvijo etažne lastnine na njih v celoti ohranijo pravice, ki so na njih že vpisane. Sodišče tako v teh primerih ne ugotavlja lastninskega stanja in ne posega vanj ter ne ugotavlja obstoja ali neobstoja stvarnih ali drugih pravic, ki omejujejo lastninsko pravico na vpisanem posameznem delu. Morebitni stvarnopravni zahtevki tretjih, ki uveljavljajo pravice na teh delih, se zato uveljavljajo v drugih postopkih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00048239
OZ člen 131, 631. ZJN-3 člen 94, 94/2, 94/3, 94/6, 94/7.
zahtevek podizvajalca do naročnika - predpostavke za neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - koneksnost terjatev - avtentična razlaga - konkretiziran poziv - razmerje med podizvajalcem in naročnikom - odškodninska odgovornost naročnika
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-462/18-45 z dne 3. 6. 2021 določbe Poslovnika Državnega zbora, ki so predstavljale pravno podlago za sprejem avtentične razlage, razveljavilo z argumentacijo, da avtentična razlaga posega v ustavno opredeljene naloge sodišča ter tako krši načeli delitve oblasti ter neodvisnosti sodnikov. Ker je torej Ustavno sodišče jasno zapisalo, da institut avtentične razlage ni v skladu z Ustavo, se naziranje tožeče stranke, da bi bilo treba pri razlagi pogoja koneksnosti terjatev slediti avtentični razlagi, izkaže za protiustavno in mu višje sodišče ne sledi.
posestno varstvo - motenje soposesti - preprečitev uporabe nepremičnine - parkirišče - parkirni prostor - razlaga tožbenega zahtevka - ugovor pravice do posesti - prekarij
Iz tožbenega zahtevka je razvidno, da tožeča stranka zahteva izključno posest nad parkirnimi mesti, kar pa je v nasprotju z načinom izvrševanja pred motilnim ravnanjem, saj je nesporno, da so parkirišče uporabljale vse pravdne stranke. A to še ne pomeni, da je tožbeni zahtevek nepravilno oblikovan (v smislu, da bi ga bilo treba zavrniti), saj je soposest v razmerju do izključne posesti manj in ne nekaj drugega.
Uporaba besede storilec v prekrškovnih postopkih izhaja iz določb ZP-1 in ni v nobenem pogledu vrednostno obremenjena, saj 48. člen ZP-1 določa, da izraz "kršitelj" označuje tistega, zoper katerega je začet postopek o prekršku pred prekrškovnim organom; izraz "obdolženec" tistega, proti kateremu je pred sodiščem vložen obdolžilni predlog; izraz "storilec" pa je splošni izraz za kršitelja, obdolženca in osebo, ki ji je bila izrečena sankcija za prekršek.
priznana dejstva - nezanikana dejstva - dokazovanje - pasivnost stranke
Prav ima tožeča stranka, da se je tožena stranka sama odrekla sodelovanju v pravdi, zato se sedaj neutemeljeno sklicuje na kršitev pravice do kontradiktornega postopka, na diskriminatorno obravnavo in na kršitev načela neposrednosti. Sodišče prve stopnje ji je zagotovilo vse možnosti sodelovanja v postopku, enako kot tožeči stranki. Dejstva, ki jih je navedla tožeča stranka v utemeljitev svojemu zahtevku, so ostala v pravdnem postopku neprerekana in je imelo sodišče prve stopnje vso podlago za sklepanje, da je tožena stranka s prejemom dopolnitve tožbe z listinami dobila tudi ustrezen odgovor o stanju svojih neporavnanih obveznosti do tožeče stranke. Zato o dejstvu, ki očitno ni bilo več sporno, tudi ni bilo treba zaslišati zakonitega zastopnika tožeče stranke.
ZFPPIPP člen 221a, 221b, 221b/2, 221d. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-6.
predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - začetek postopka poenostavljene prisiljene poravnave - pravna sredstva upnikov - zloraba postopka prisilne poravnave
Sodišče pri odločanju o začetku prisilne poravnave pazi tudi na morebitno zlorabo postopka poenostavljene prisilne poravnave. Če se izkaže, da dolžnik s predlogom sledi ciljem, ki so nasprotni z namenom postopka, tak predlog ni dopusten. Vendar pa sodišče prve stopnje ob odločanju o predlogu, ko razpolaga le s podatki, ki jih predloži dolžnik, presoja le procesne predpostavke za začetek postopka in preveri, ali je dolžnik priloži tudi vse potrebne listine.
Odsotnost vsebinske presoje ne sme omogočiti zlorabe tega postopka za doseganje ciljev, ki z zakonom niso predvideni; če se izkaže, da je dolžnik s predlogom za poenostavljeno prisilno poravnavo prekoračil dopustnost takega predloga, temu pravnega varstva ni mogoče nuditi.
Upnik je navedel dovolj konkretnih dejstev, ki bi, če se izkažejo za resnična, lahko kazali na zlorabo instituta poenostavljene prisilne poravnave. Pritožbene navedbe upnika so dopustne pritožbene novote, saj jih pritožnik doslej v postopku še ni mogel uveljavljati, bi pa lahko odločilno vplivale na presojo utemeljenosti predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave.
Ker je v zadevi sporno, ali je pri tožniku podana najmanj 60 % telesna okvara, je sodišče prve stopnje s tem v zvezi pridobilo dopolnilno mnenje invalidske komisije druge stopnje z dne 7. 12. 2020. Iz mnenja izhaja, da gre pri tožniku za prisotnost ortopedskih sklepnih vsadkov ter za okvaro ishiadičnega živca. Komisija, v kateri sta sodelovala specialistka medicine dela in specialist ortoped, ugotavlja, da pri tožniku do izdaje dokončne odločbe z dne 9. 7. 2019 ni bilo mogoče ugotoviti telesne okvare po nobeni točki veljavnega seznama TO.
Iz pritožbe izhaja, da tožnica pritožbe ni lastnoročno podpisala. Glede na to, da se skladno s 336. členom v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, je sodišče nepopolno pritožbo, skladno s prvim odstavkom 343. člena ZPP, z izpodbijanim sklepom utemeljeno zavrglo.
ZPP člen 80, 154, 154/1, 168, 168/2, 168/3, 168/4.. ZST-1 člen 11, 11/6.
odločitev o pravdnih stroških - plačilo sodne takse - taksna oprostitev - nagrada in stroški izvedenca
V obravnavanem primeru toženka v pravdi ni uspela (v celoti je uspela tožnica), zato mora tožnici povrniti vse njene upravičeno ji nastale pravdne stroške. Pravdni stroški tožnice pa zajemajo tudi sodno takso in so torej del pravdnih stroškov. Sicer je res, da je bila tožnica plačila sodne takse v postopku oproščena, vendar ta taksa kljub temu predstavlja del pravdnih stroškov, ki jih mora plačati nasprotnik te stranke.