URS člen 2, 50.. ZUPJS člen 7.. ZSVarPre člen 8, 23, 23/1, 38, 72.
materialni položaj - dohodek družine - pravica do varstvenega dodatka - enkratno izplačilo varstvenega dodatka - plačilo za nazaj
Glede na odločitev upravnih organov in sodišča v konkretni zadevi ter predvsem na stališče v Ustavni odločbi z dne 6. 5. 2021 je ugotoviti, da sporni znesek sredstev na transakcijskem računu v višini 1.725,09 EUR na dan 28. 12. 20119 ni mogoče upoštevati niti kot premoženje oziroma prihranke, niti kot občasni periodični dohodek po prvem odstavku 23. člena ZSVarPre v znesku 743,67 EUR. Sporni znesek 2.621,00 EUR11 predstavlja za nazaj izplačan varstveni dodatek. Upoštevajoč ugotovitev Ustavnega sodišča RS, se v dohodek upošteva samo pravica, ki je v vrstnem redu pred uveljavljano pravico. Stališče, po katerem se prejem varstvenega dodatka upošteva med lastne dohodke privede do tega, da posamezniki, za katere je bila v preteklosti ugotovljena dohodkovna ogroženost in so na tej podlagi prejemali varstveni dodatek, do varstvenega dodatka v bodoče ne bodo več upravičeni ali pa bodo do njega upravičeni v manjšem obsegu. Zakonska ureditev s takšno vsebino oziroma razlaga sodišča v konkretnem primeru očitno ne stremi k realni ugotovitvi materialnega in socialnega položaja upravičenca oziroma njegove dohodkovne ogroženosti v bodoče. Posledično to pomeni, da bi bila lahko v nasprotju z ustavnim namenom predmeta urejanja, ki je zagotoviti ogroženemu posamezniku ustrezno pomoč in bi bila kot takšna v neskladju s prvim odstavkom 50. člena URS.
Ob upoštevanju materialnega stališča izraženega v tej sodbi je tožeča stranka v relevantnem obdobju prejela samo 283,84 EUR invalidske pokojnine. Tožnikov lastni dohodek tako predstavlja le znesek 283,84 EUR, zato ne presega minimalnega dohodka za varstveni dodatek in se tožniku prizna pravica do varstvenega dodatka od 1. 1. 2012 do 31. 7. 2012.
ZFPPIPP člen 221a, 221b, 221b/2, 221d. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-6.
predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - začetek postopka poenostavljene prisiljene poravnave - pravna sredstva upnikov - zloraba postopka prisilne poravnave
Sodišče pri odločanju o začetku prisilne poravnave pazi tudi na morebitno zlorabo postopka poenostavljene prisilne poravnave. Če se izkaže, da dolžnik s predlogom sledi ciljem, ki so nasprotni z namenom postopka, tak predlog ni dopusten. Vendar pa sodišče prve stopnje ob odločanju o predlogu, ko razpolaga le s podatki, ki jih predloži dolžnik, presoja le procesne predpostavke za začetek postopka in preveri, ali je dolžnik priloži tudi vse potrebne listine.
Odsotnost vsebinske presoje ne sme omogočiti zlorabe tega postopka za doseganje ciljev, ki z zakonom niso predvideni; če se izkaže, da je dolžnik s predlogom za poenostavljeno prisilno poravnavo prekoračil dopustnost takega predloga, temu pravnega varstva ni mogoče nuditi.
Upnik je navedel dovolj konkretnih dejstev, ki bi, če se izkažejo za resnična, lahko kazali na zlorabo instituta poenostavljene prisilne poravnave. Pritožbene navedbe upnika so dopustne pritožbene novote, saj jih pritožnik doslej v postopku še ni mogel uveljavljati, bi pa lahko odločilno vplivale na presojo utemeljenosti predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave.
gospodarski spor majhne vrednosti - plačilo računa - vračunavanje izpolnitve - vrstni red vračunavanja - namen plačila - sklicna referenca
Glede na ugotovljeno dejansko stanje, da je tožena stranka nakazala znesek vtoževanega računa in navedla namen "podložni beton", kar je po trditvah tožeče stranke predmet računa, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je tožena stranka želela plačati ravno ta račun.
predlog za izvršbo - izvršljivost odločbe - potrdilo o izvršljivosti - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - pogoji za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti - razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - neutemeljeno izdano potrdilo o izvršljivosti - razveljavitev sodbe z odločbo Ustavnega sodišča - naknadno prenehanje izvršljivosti - ustavitev izvršbe
Sodišče razveljavi potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti, ki je bilo neutemeljeno izdano.
Iz pritožbe izhaja, da tožnica pritožbe ni lastnoročno podpisala. Glede na to, da se skladno s 336. členom v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, je sodišče nepopolno pritožbo, skladno s prvim odstavkom 343. člena ZPP, z izpodbijanim sklepom utemeljeno zavrglo.
Uporaba besede storilec v prekrškovnih postopkih izhaja iz določb ZP-1 in ni v nobenem pogledu vrednostno obremenjena, saj 48. člen ZP-1 določa, da izraz "kršitelj" označuje tistega, zoper katerega je začet postopek o prekršku pred prekrškovnim organom; izraz "obdolženec" tistega, proti kateremu je pred sodiščem vložen obdolžilni predlog; izraz "storilec" pa je splošni izraz za kršitelja, obdolženca in osebo, ki ji je bila izrečena sankcija za prekršek.
ZFPPIPP člen 327, 327/4, 328, 328/1, 343. ZPPSL člen 146.
prodaja pravne osebe - prodaja poslovne celote - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - ocena vrednosti - poslovna celota - prodaja dolžnika kot pravne osebe v stečajnem postopku - prodaja na podlagi neposrednih pogajanj - nezavezujoče zbiranje ponudb za pridobitev informacij
V kolikor je sodišče prve stopnje štelo, da je predmet prodajne pogodbe premoženje, ki je poslovna celota, bi iz izreka sklepa o prodaji moralo izhajati, katere stvari in/ali pravice, ki tvorijo poslovno celoto, se prodajajo. V primeru, da se prodaja premoženje, ki je poslovna celota, je potrebno tudi obrazložiti, zakaj naj bi določeno premoženje predstavljalo poslovno celoto.
ZPP člen 80, 154, 154/1, 168, 168/2, 168/3, 168/4.. ZST-1 člen 11, 11/6.
odločitev o pravdnih stroških - plačilo sodne takse - taksna oprostitev - nagrada in stroški izvedenca
V obravnavanem primeru toženka v pravdi ni uspela (v celoti je uspela tožnica), zato mora tožnici povrniti vse njene upravičeno ji nastale pravdne stroške. Pravdni stroški tožnice pa zajemajo tudi sodno takso in so torej del pravdnih stroškov. Sicer je res, da je bila tožnica plačila sodne takse v postopku oproščena, vendar ta taksa kljub temu predstavlja del pravdnih stroškov, ki jih mora plačati nasprotnik te stranke.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravnomočnost plačilnega naloga - nastop pravnomočnosti - prepozna zahteva - zahteva za sodno varstvo
Ko pravno sredstvo ni vloženo ali je vloženo prepozno, odločba postane pravnomočna z naslednjim dnem od izteka roka za vložitev pravnega sredstva. Odločanje o prepozno vloženem pravnem sredstvu in pravilnosti odločitve o zavrženju takega pravnega sredstva ne spremeni datuma nastopa pravnomočnosti, temveč zgolj odloži njegovo potrditev.
Obrazložitev dokazne ocene mora biti takšna, da izčrpno in poglobljeno ter z razumno argumentacijo prepriča stranke in pritožbeno sodišče, kar v konkretnem primeru ni podano.
nedovoljena pritožba - pritožba zoper del zahtevka o katerem ni bilo odločeno - posledice opustitve predloga za izdajo dopolnilne sodbe
Ker tožnik predloga za izdajo dopolnilne sodbe ni podal, se šteje, da je bila tožba v delu, ki se nanaša na del zahtevka, o katerem sodišče ni odločilo, umaknjena.
Sodišče ne more izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja samo za tisto kategorijo motornih vozil, v katero spada vozilo, s katerim je storil prekršek, zaradi katerega mu je bila izrečena stranska sankcija 18 kazenskih točk, temveč se prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče za vse kategorije motornih vozil, ki jih je storilec imel vpisane v vozniško dovoljenje na dan storitve prekrška zaradi katerega mu je bilo izrečenih 18 kazenskih točk v cestnem prometu.
Z dnem zamude roka za vložitev zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog PP Šmarje pri Jelšah z dne 28. 3. 2021 je ta plačilni nalog postal pravnomočen in je zaradi učinka pravnomočnosti priotžbeno sodišče na tak plačilni nalog vezano. To pomeni, da sodišče v postopku odločanja o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne more in ne sme ugotavljati ali je storilec dejansko storil prekršek ali ne oziroma ali je odločitev prekrškovnega organa o odgovornosti storilca za prekršek pravilna in zakonita.
Ker je v zadevi sporno, ali je pri tožniku podana najmanj 60 % telesna okvara, je sodišče prve stopnje s tem v zvezi pridobilo dopolnilno mnenje invalidske komisije druge stopnje z dne 7. 12. 2020. Iz mnenja izhaja, da gre pri tožniku za prisotnost ortopedskih sklepnih vsadkov ter za okvaro ishiadičnega živca. Komisija, v kateri sta sodelovala specialistka medicine dela in specialist ortoped, ugotavlja, da pri tožniku do izdaje dokončne odločbe z dne 9. 7. 2019 ni bilo mogoče ugotoviti telesne okvare po nobeni točki veljavnega seznama TO.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora (2019) člen 1. ZIKS-1 člen 5, 42, 43, 44.
začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za začasno odredbo - nevarnost uveljavitve terjatve - subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena - obseg premoženja - razpolaganje s premoženjem - aktivno ravnanje dolžnika - neznatna škoda za dolžnika - poseg v dolžnikovo lastninsko pravico - pravica razpolaganja - ogroženo preživljanje - zavod za prestajanje kazni zapora - bivalne razmere v zaporu - razveljavitev sklepa o zavarovanju
Staranje toženca in bivanje v zaporu na obseg njegovega premoženja nimata nobenega vpliva. Posledično ne prvo ne drugo ne more zmanjševati možnosti, da bo tožnica svojo terjatev uspešno oziroma brez večjih težav poplačala.
Če se zaradi angažiranja odvetnika premoženje toženca zmanjšuje, to samo po sebi ne pomeni, da preostanek (po navedbah tožnice ima toženec v lasti 150 različnih nepremičnin in stalen dohodek - pokojnino) ne bo zadoščal za poplačilo njene terjatve.
Določbo tretjega odstavka 270. člena ZIZ je treba razumeti tako, da pogoj neznatne škode v celoti nadomešča pogoj iz drugega odstavka 270. člena ZIZ.
Pritožbeno sodišče se ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je trditev, da razpolaganje z denarnimi sredstvi (enako je tožnica navedla tudi za razpolaganje z nepremičninami) v času izvrševanja kazenske sankcije za preživljanje ne bo nujno potrebno, pavšalna. V tej trditvi je vsebovana trditev, da bo v tem času za toženčevo preživljanje poskrbljeno v Zavodu za prestajanje kazni. Glede na to, da je bilo v sodni praksi že zavzeto stališče, da bo začasna odredba s prepovedjo razpolaganja dolžniku povzročila le neznatno škodo, če je zaposlen in razpolaganje z nepremičnino ni nujno za njegovo preživljanje, povzetih navedb ni mogoče šteti kot očitno neutemeljenih.
STANOVANJSKO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00056337
ZVEtL-1 člen 17, 32.
vzpostavitev etažne lastnine - nedokončana etažna lastnina - posamezni del stavbe - denacionalizacija - ohranitev že vpisanih pravic - izbris izvedene pravice - pravna dejstva - stvarne pravice - stvarnopravni zahtevek
Posamezni deli stavbe, ki so v zemljiški knjigi že vpisani, se v postopku dokončanja etažne lastnine obravnavajo samostojno in se z vzpostavitvijo etažne lastnine na njih v celoti ohranijo pravice, ki so na njih že vpisane. Sodišče tako v teh primerih ne ugotavlja lastninskega stanja in ne posega vanj ter ne ugotavlja obstoja ali neobstoja stvarnih ali drugih pravic, ki omejujejo lastninsko pravico na vpisanem posameznem delu. Morebitni stvarnopravni zahtevki tretjih, ki uveljavljajo pravice na teh delih, se zato uveljavljajo v drugih postopkih.
ZPP člen 100, 100/1, 205, 205/1, 205/1-1. ZFPPIPP člen 64, 296, 296/5, 385, 392, 392/1. KZ člen 97, 97/1.
osebni stečaj - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - aktivna legitimacija stečajnega dolžnika - dovoljena pritožba - odvzem premoženjske koristi v kazenskem postopku - uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka - smrt stranke med pritožbenim postopkom
Po presoji višjega sodišča je tožnikova pritožba, čeprav ni vložena po stečajnem upravitelju oziroma z njegovo odobritvijo, dovoljena. Po določbi 385. člena ZFPPIPP je stranka (glavnega postopka) osebnega stečaja tudi insolventni dolžnik. Ta lahko na podlagi 64. člena ZFPPIPP samostojno prereka terjatve upnikov, logično nadaljevanje tega pa je, da lahko vlaga tudi nadaljnja pravna sredstva za zaščito svojih pravnih interesov, vključno s tožbo na ugotovitev neobstoja terjatve. Če bi bil pri vlaganju nadaljnjih pravnih sredstev glede stanja terjatev vezan izključno na stališče stečajnega upravitelja, zoper čigar stališče o terjatvi se stečajni dolžnik pravzaprav upira, bi to varstvo njegovih pravic izvotlilo.
Ni pravne podlage za stališče, da je odvzem premoženjske koristi mogoče odrediti samo v primeru, ko oškodovanec premoženjskopravnega zahtevka sploh ne priglasi. Priglasitev premoženjskopravnega zahtevka nedvomno še ne vzpostavlja pravnih posledic, temveč te nastopijo šele s (pravnomočno) sodno odločbo o ugoditvi premoženjskopravnemu zahtevku.
skupno premoženje - tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - skrivanje premoženja pred upniki - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - izvajanje dokazov - dokazna ocena sodišča prve stopnje - argumenti za zavrnitev dokaznega predloga - načelo proste presoje dokazov - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena neizvedenih dokazov - načelo kontradiktornosti pri izvajanju dokazov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - posebno premoženje izvenzakonskih partnerjev
Pravica stranke do izvedbe dokaza ni absolutna. Po drugem odstavku 287. člena ZPP lahko sodišče zavrne predlagani dokaz, če oceni, da ni pomemben za odločitev, vendar mora pri tem ravnati tako, da ne poseže v strankino pravico do izjave. Sodišče lahko zavrne dokaze, ki so nepotrebni (ker je dejstvo že dokazano), irelevantni (ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, ni odločilno) ali ker so dokazi popolnoma neprimerni za ugotovitev določenega dejstva.