ZPP člen 30, 30/1, 43, 44, 44/2, 44/3. ZGD-1 člen 3, 3/6.
določitev vrednosti spora - sklep o stvarni nepristojnosti - dopustnost pritožbe zoper sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta - nedenarni tožbeni zahtevek - korekturna dolžnost sodišča - medsebojna povezanost tožbenih zahtevkov - ničnostni zahtevek - izbrisna tožba - izbris hipotek
Pri nedenarnih zahtevkih je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo tožeča stranka navede v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP). Vendar pa je ta dispozicija tožeče stranke omejena s korekturno dolžnostjo sodišča.
V obravnavani zadevi gre za takšno medsebojno povezanost zahtevkov, ki utemeljuje enotno opredelitev vrednosti spornega predmeta. Ničnostni zahtevek je namreč zaradi prejudicialnosti treba presojati v razmerju do izbrisne tožbe.
Tožnica želi doseči izbris hipoteke, tj. izbris zastavne pravice na nepremičnini. Glede na to je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je kot vrednost spornega predmeta vzelo znesek terjatve, ki je predmet izvršbe, v kateri je toženec pridobil hipoteko, katere izbris želi doseči tožnica v tej pravdi.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - psihotično dojemanje realnosti - heteroagresivnost - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - opustitev zdravljenja
Sodišče prve stopnje je prepričljivo obrazložilo, da je pri pritožniku prisotna bipolarna motnja - manična epizoda s psihotičnimi simptomi, zaradi katere ima ta hudo motnjo presoje realnosti in tudi v trenutku zaslišanja v postopku še vedno hudo moteno sposobnost obvladovati svoje ravnanje.
Okoliščina, da je zoper drugo, tretje in četrto toženo stranko izdalo zamudno, zoper prvo toženca (pritožnika) pa „navadno“ sodbo, na omenjeno ugotovitev (o obstoju „enotne“ sodbe oziroma ene odločitve, ki se nanaša na vse tožence skupaj) ne vpliva oziroma ni bistvena (saj gre za po vsebini enaki sodbi in (posledično) eno odločitev). Zato je pritožbeno navajanje, da je sodišče prve stopnje z zamudno sodbo tožniku prisodilo nekaj drugega, kot je s tožbenim zahtevkom uveljavljal, neutemeljeno, pojasnjevanje, da so toženci kot solastniki glede razpolaganja s celotno stvarjo enotni sosporniki in da je bil s strani Upravne enote odobren „zgolj“ posel glede obeh nepremičnin v celoti, pa (vse to je namreč upošteval tako tožnik pri oblikovanju tožbenega zahtevka kot sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi) brezpredmetno.
ZKP člen 285.e, 285.e/2. URS člen 15, 15/3, 34, 35, 37, 56.
izločitev dokazov - ustavna pravica do varstva tajnosti pisem in drugih občil - komunikacijska zasebnost - test sorazmernosti - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - poseg v ustavno varovane pravice - tehtanje ustavnih pravic - legitimen cilj - prejudicialnost
V tej zvezi je sodišče prve stopnje skrbno opravilo test sorazmernosti in pred ustavno varovano pravico mladoletne C. C. do varstva tajnosti pisem in drugih občil in komunikacijske zasebnosti (37. člen v zvezi s 56. členom Ustave) utemeljeno dalo prednost pravici oškodovanke do zasebnosti (35. člen Ustave) ter pravici do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen Ustave) in je pravilno zaključilo, da je oškodovanka z vpogledom in fotografiranjem posnetka zaslona telefona tedaj desetletne hčerke C. C., brez njene vednosti in privolitve, posegla v njeno pravico do varstva tajnosti pisem in drugih občil in posledično do komunikacijske zasebnosti, a da vsak poseg v ustavno zagotovljene pravice ni nedopusten že sam po sebi, temveč je o protipravnem posegu mogoče govoriti le tedaj, kadar cilji, ki se s tem zasledujejo, posega ne opravičujejo.
prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - nepravilna sestava sodišča - sporazum o priznanju krivde - zborno sojenje - odpoved zbornemu sojenju - narok za izrek kazenske sankcije - priznanje krivde
ZKP v prvem odstavku 450.č člena določa, da o sporazumu o priznanju krivde, ki ga je obdolženec sklenil z državnim tožilcem, odloča sodišče, pred katerim teče kazenski postopek, na predobravnavnem naroku, če je bil sporazum sklenjen pozneje, pa na glavni obravnavi. O navedenem sporazumu bi torej moralo odločati sodišče v ustrezni sestavi, to pa je senat, sestavljen iz dveh sodnikov in treh sodnikov porotnikov, in ne predsednica senata, saj se obdolženka pravici do zbornega sojenja ni odpovedala.
Sporazum o priznanju krivde, ki ga skleneta obdolženec in državni tožilec, predstavlja le podlago za presojo sodišča, enako kot če obdolženec krivdo po obtožbi prizna. Tudi v tem primeru o sprejemu priznanja odloča senat po posvetovanju, razen če se je obdolženec zbornemu sojenju odpovedal.
ZPP člen 82, 82/1, 82/5, 154, 154/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1.
povrnitev pravdnih stroškov - nagrada in stroški odvetnika - urnina - postavitev začasnega zastopnika - stroški začasnega zastopnika - založitev predujma za začasnega zastopnika - brezplačna pravna pomoč - oprostitev plačila stroškov postopka
Stroški za začasnega zastopnika so stroški tožeče in ne tožene stranke.
Delno pravilna je pritožbena navedba, da je tožnik na podlagi odločbe Bpp oproščen plačila stroškov začasnega zastopnika tretje tožene stranke, torej predmetnih stroškov, vendar pa to ne velja za ostale tožeče stranke, ki so tudi zavezane za plačilo teh stroškov (prvi odstavek 154. člena ZPP).
zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice obdolženca do obrambe
Sicer pa zavrnitev dokaznih predlogov sama po sebi ne predstavlja kršitev pravice obdolženca v kazenskem postopku po členu 29 Ustave Republike Slovenije, saj bi ta kršitev bila podana le, če bi sodišče zavrnilo pravno relevantne dokaze, ki pa jih obramba v obravnavani zadevi ni podala, kot je to pravilno ocenilo sodišče prve stopnje, ko je navedlo, da je že na podlagi izvedenih dokazov dejansko stanje v obravnavani zadevi bilo tako ugotovljeno, da ni bilo nobene potrebe po dopolnitvi dokaznega postopka.
neplačana sodna taksa - neplačilo sodne takse za pritožbo - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - domneva o umiku pritožbe
Ugotovitev o umiku pritožbe je pravilna. Kot je pritožnik sam navedel, je napotke za plačilo sodne takse prejel. V njih je bilo tudi navedeno, kakšne so posledice, če sodne takse ne bo plačal. Ker pritožnik dolžne sodne takse še vedno ni plačal, pa ne bi mogel uspeti niti v primeru, če bi njegovo vlogo sodišče obravnavalo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Uporaba besede storilec v prekrškovnih postopkih izhaja iz določb ZP-1 in ni v nobenem pogledu vrednostno obremenjena, saj 48. člen ZP-1 določa, da izraz "kršitelj" označuje tistega, zoper katerega je začet postopek o prekršku pred prekrškovnim organom; izraz "obdolženec" tistega, proti kateremu je pred sodiščem vložen obdolžilni predlog; izraz "storilec" pa je splošni izraz za kršitelja, obdolženca in osebo, ki ji je bila izrečena sankcija za prekršek.
ZUPJS člen 29, 29/1.. ZUPJS-C člen 29.. ZZVZZ-UPB3 člen 24.
pravica do kritja razlike do polne razlike zdravstvenih storitev - varstveni dodatek
Priznanje pravice do varstvenega dodatka izkazuje, da ni nobenega razumnega ali logičnega razloga, da upravičenec v primeru priznanja pravice do varstvenega dodatka ne bi bil upravičen tudi do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, ravno nasprotno.
nedovoljena pritožba - pritožba zoper del zahtevka o katerem ni bilo odločeno - posledice opustitve predloga za izdajo dopolnilne sodbe
Ker tožnik predloga za izdajo dopolnilne sodbe ni podal, se šteje, da je bila tožba v delu, ki se nanaša na del zahtevka, o katerem sodišče ni odločilo, umaknjena.
Obrazložitev dokazne ocene mora biti takšna, da izčrpno in poglobljeno ter z razumno argumentacijo prepriča stranke in pritožbeno sodišče, kar v konkretnem primeru ni podano.
OZ člen 149, 150, 153, 153/1, 153/2, 153/3, 352. ZPP člen 8. ZPrCP člen 45.
vmesna sodba - nevarna situacija - škoda kot posledica obratovanja traktorja - padec s traktorja - vzrok za škodo
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje ne izhaja, da je toženec s svojim načinom vožnje povzročil nevarno situacijo, kakor skuša prikazati tožnica v pritožbi. Tožničino ravnanje, ko se je povzpela na stopnico traktorja in je želela odpreti vrata ter tožencu preprečiti nadaljnjo vožnjo, namreč predstavlja nevarno in neprimerno ravnanje. Pritrditi je zaključku sodišča prve stopnje, da bi se takšnemu ravnanju oziroma nevarnosti izognil vsak razumen človek. Tožnica je s svojim zavestnim ravnanjem nase prevzela tveganje negativne posledice za ustvarjeno nevarno situacijo in je zaradi tega njenemu ravnanju pripisati pretežni vzrok za nesrečo.
ZFPPIPP člen 291, 383b, 384, 384/2, 403, 403/1, 403/1-2.
postopek osebnega stečaja - ustavitev postopka odpusta obveznosti - ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - poročilo o stanju dolžnikovega premoženja - tuj bančni račun - zamolčanje podatkov - neresnična izjava
Pritožnik neutemeljeno navaja, da je povedal, da za izdelavo zaključne bilance nima niti denarja niti znanja, saj za ustavitev postopka odpusta obveznosti v konkretnem primeru ni bilo edino odločilno, da dolžnik kot podjetnik za A. A. s. p. ni predložil ustrezne dokumentacije za oddajo zaključne bilance. Kljub temu, da je sodišče prve stopnje potrdilo kot pravilno tudi ugotovitev upraviteljice, da je dolžnik v poročilu o stanju premoženja zamolčal, da ima poleg računa pri banki v Sloveniji, odprt še TRR pri banki v Avstriji, je dolžniku omogočilo, da navedeni račun sam zapre, česar pa ni storil niti v 15 dnevnem roku, ki mu ga je dalo sodišče, niti ni dolžnik v pritožbi karkoli omenil, zakaj tega v roku ne bi mogel storiti. Če pa je tako, mora dolžnik sprejeti posledice, ki so predpisane za primer, ko se izkaže, da je podal neresnično izjavo v poročilu. V konkretnem primeru o tem, da je v poročilu navedel vse transakcijske račune, čeprav jih ni. Kršitev obveznosti dati resnično izjavo po 384. členu ZFPPIPP predstavlja v skladu z določbo 2. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP ugovorni razlog proti odpustu obveznosti. Tega je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, pritožnik pa ga s pritožbo niti ni poskušal z ničemer ovreči.
Z dnem zamude roka za vložitev zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog PP Šmarje pri Jelšah z dne 28. 3. 2021 je ta plačilni nalog postal pravnomočen in je zaradi učinka pravnomočnosti priotžbeno sodišče na tak plačilni nalog vezano. To pomeni, da sodišče v postopku odločanja o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne more in ne sme ugotavljati ali je storilec dejansko storil prekršek ali ne oziroma ali je odločitev prekrškovnega organa o odgovornosti storilca za prekršek pravilna in zakonita.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora (2019) člen 1. ZIKS-1 člen 5, 42, 43, 44.
začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za začasno odredbo - nevarnost uveljavitve terjatve - subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena - obseg premoženja - razpolaganje s premoženjem - aktivno ravnanje dolžnika - neznatna škoda za dolžnika - poseg v dolžnikovo lastninsko pravico - pravica razpolaganja - ogroženo preživljanje - zavod za prestajanje kazni zapora - bivalne razmere v zaporu - razveljavitev sklepa o zavarovanju
Staranje toženca in bivanje v zaporu na obseg njegovega premoženja nimata nobenega vpliva. Posledično ne prvo ne drugo ne more zmanjševati možnosti, da bo tožnica svojo terjatev uspešno oziroma brez večjih težav poplačala.
Če se zaradi angažiranja odvetnika premoženje toženca zmanjšuje, to samo po sebi ne pomeni, da preostanek (po navedbah tožnice ima toženec v lasti 150 različnih nepremičnin in stalen dohodek - pokojnino) ne bo zadoščal za poplačilo njene terjatve.
Določbo tretjega odstavka 270. člena ZIZ je treba razumeti tako, da pogoj neznatne škode v celoti nadomešča pogoj iz drugega odstavka 270. člena ZIZ.
Pritožbeno sodišče se ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je trditev, da razpolaganje z denarnimi sredstvi (enako je tožnica navedla tudi za razpolaganje z nepremičninami) v času izvrševanja kazenske sankcije za preživljanje ne bo nujno potrebno, pavšalna. V tej trditvi je vsebovana trditev, da bo v tem času za toženčevo preživljanje poskrbljeno v Zavodu za prestajanje kazni. Glede na to, da je bilo v sodni praksi že zavzeto stališče, da bo začasna odredba s prepovedjo razpolaganja dolžniku povzročila le neznatno škodo, če je zaposlen in razpolaganje z nepremičnino ni nujno za njegovo preživljanje, povzetih navedb ni mogoče šteti kot očitno neutemeljenih.
priznana dejstva - nezanikana dejstva - dokazovanje - pasivnost stranke
Prav ima tožeča stranka, da se je tožena stranka sama odrekla sodelovanju v pravdi, zato se sedaj neutemeljeno sklicuje na kršitev pravice do kontradiktornega postopka, na diskriminatorno obravnavo in na kršitev načela neposrednosti. Sodišče prve stopnje ji je zagotovilo vse možnosti sodelovanja v postopku, enako kot tožeči stranki. Dejstva, ki jih je navedla tožeča stranka v utemeljitev svojemu zahtevku, so ostala v pravdnem postopku neprerekana in je imelo sodišče prve stopnje vso podlago za sklepanje, da je tožena stranka s prejemom dopolnitve tožbe z listinami dobila tudi ustrezen odgovor o stanju svojih neporavnanih obveznosti do tožeče stranke. Zato o dejstvu, ki očitno ni bilo več sporno, tudi ni bilo treba zaslišati zakonitega zastopnika tožeče stranke.
najemno razmerje - odpoved najemnega razmerja - socialna stiska najemnika
Da se lahko izogne odpovedi najemne pogodbe, mora najemnik pogoje iz 104. člena SZ-1 izkazati kumulativno, torej vse hkrati. Zgolj sklicevanje na socialno stisko ne zadostuje.
Dedni dogovor ni klasična pogodba civilnega prava, temveč se po uveljavljani sodni praksi, ker ima učinke sodne poravnave (306. člen ZPP), lahko izpodbija le po pravilih za izpodbijanje sodne poravnave.
ZPP člen 80, 154, 154/1, 168, 168/2, 168/3, 168/4.. ZST-1 člen 11, 11/6.
odločitev o pravdnih stroških - plačilo sodne takse - taksna oprostitev - nagrada in stroški izvedenca
V obravnavanem primeru toženka v pravdi ni uspela (v celoti je uspela tožnica), zato mora tožnici povrniti vse njene upravičeno ji nastale pravdne stroške. Pravdni stroški tožnice pa zajemajo tudi sodno takso in so torej del pravdnih stroškov. Sicer je res, da je bila tožnica plačila sodne takse v postopku oproščena, vendar ta taksa kljub temu predstavlja del pravdnih stroškov, ki jih mora plačati nasprotnik te stranke.