Tožničina pritožba je prepozna in jo je pritožbeno sodišče skladno s prvim odstavkom 346. člena ZPP po sodniku posamezniku (poročevalcu) kot takšno zavrglo.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - delovna nezgoda - odškodninska odgovornost delodajalca - odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec - razbremenitev odgovornosti - nepričakovanost dogodka - predvidljivost dogodka - višina odškodnine
Tožena stranka neutemeljeno vztraja pri svojih trditvah, da je šlo pri sunku vetra, ki ga je povzročilo tovorno vozilo, ki je pripeljalo mimo, za povsem nepričakovan dogodek, ki ga delavec njenega zavarovanca ni mogel predvideti, da se kaj podobnega pred tem škodnim dogodkom tožniku še ni zgodilo, in da zato delavcu zavarovanca tožene stranke ni mogoče očitati premajhne pazljivosti, da je šlo le za nesrečno naključje, za kar pa niti on niti njegov delodajalec ne moreta odškodninsko odgovarjati, saj je sodišče prve stopnje dokazno podprto, ugotovilo zavedanje delavca zavarovanca tožene stranke, da mimo vozeča vozila, zlasti tovornjaki, povzročajo gibanje zračnih mas, kar lahko vpliva na predmet, ki ga je imel v rokah (prometni znak), da mu ta zdrsne iz rok in pade na spodaj stoječega tožnika. Ob ugotovitvi takšnega zavedanja sodelavca tožnika, delavca zavarovanca tožene stranke, je pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je bil delavec zavarovanca tožene stranke v okoliščinah, ko je ob predmetni cesti, stoječ na kesonu motornega vozila, odstranjeval prometne znake, na te okoliščine premalo pazljiv.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - poprava napak - pisna pomota
Tožnikove telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem je sodišče materialnopravno pravilno ovrednotilo s skupnim zneskom 6.000,00 EUR, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pa z zneskom 4.800,00 EUR. Ob tem je pravilno uporabilo predpisane kriterije iz 179. člena OZ za prisojo denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo. Primerno je upoštevalo stopnjo in trajanje prestanih in bodočih telesnih in duševnih bolečin, naravo in težo tožnikove poškodbe, potek in trajanje zdravljenja, vrsto in obseg tožnikove funkcionalne okvare ter s tem povezane omejitve pa tudi tožnikove individualne osebnosti (starost, dejstvo, da je levičar, tožnikov poklic in naravo njegovega dela ter način preživljanja prostega časa).
ZKP člen 285.e, 285.e/2. URS člen 15, 15/3, 34, 35, 37, 56.
izločitev dokazov - ustavna pravica do varstva tajnosti pisem in drugih občil - komunikacijska zasebnost - test sorazmernosti - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - poseg v ustavno varovane pravice - tehtanje ustavnih pravic - legitimen cilj - prejudicialnost
V tej zvezi je sodišče prve stopnje skrbno opravilo test sorazmernosti in pred ustavno varovano pravico mladoletne C. C. do varstva tajnosti pisem in drugih občil in komunikacijske zasebnosti (37. člen v zvezi s 56. členom Ustave) utemeljeno dalo prednost pravici oškodovanke do zasebnosti (35. člen Ustave) ter pravici do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen Ustave) in je pravilno zaključilo, da je oškodovanka z vpogledom in fotografiranjem posnetka zaslona telefona tedaj desetletne hčerke C. C., brez njene vednosti in privolitve, posegla v njeno pravico do varstva tajnosti pisem in drugih občil in posledično do komunikacijske zasebnosti, a da vsak poseg v ustavno zagotovljene pravice ni nedopusten že sam po sebi, temveč je o protipravnem posegu mogoče govoriti le tedaj, kadar cilji, ki se s tem zasledujejo, posega ne opravičujejo.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - psihotično dojemanje realnosti - heteroagresivnost - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - opustitev zdravljenja
Sodišče prve stopnje je prepričljivo obrazložilo, da je pri pritožniku prisotna bipolarna motnja - manična epizoda s psihotičnimi simptomi, zaradi katere ima ta hudo motnjo presoje realnosti in tudi v trenutku zaslišanja v postopku še vedno hudo moteno sposobnost obvladovati svoje ravnanje.
ZPP člen 30, 30/1, 43, 44, 44/2, 44/3. ZGD-1 člen 3, 3/6.
določitev vrednosti spora - sklep o stvarni nepristojnosti - dopustnost pritožbe zoper sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta - nedenarni tožbeni zahtevek - korekturna dolžnost sodišča - medsebojna povezanost tožbenih zahtevkov - ničnostni zahtevek - izbrisna tožba - izbris hipotek
Pri nedenarnih zahtevkih je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo tožeča stranka navede v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP). Vendar pa je ta dispozicija tožeče stranke omejena s korekturno dolžnostjo sodišča.
V obravnavani zadevi gre za takšno medsebojno povezanost zahtevkov, ki utemeljuje enotno opredelitev vrednosti spornega predmeta. Ničnostni zahtevek je namreč zaradi prejudicialnosti treba presojati v razmerju do izbrisne tožbe.
Tožnica želi doseči izbris hipoteke, tj. izbris zastavne pravice na nepremičnini. Glede na to je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je kot vrednost spornega predmeta vzelo znesek terjatve, ki je predmet izvršbe, v kateri je toženec pridobil hipoteko, katere izbris želi doseči tožnica v tej pravdi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00050311
OZ člen 199, 202.
delno zavrženje tožbe - odločanje o pravnomočno razsojeni stvari - poslovodstvo brez naročila - povračilo stroškov - obogatitev
Pravnomočnost je procesna ovira, ki onemogoča ponovno sojenje o isti stvari.
Po 202. členu OZ ima poslovodja brez naročila pravico do povračila potrebnih in koristnih stroškov, do primernega plačila za trud pa le, če je odvrnil škodo od tistega, čigar posel je opravljal, ali mu je pridobil korist, ki v vsem ustreza njegovim namenom in potrebam. Ta pogoj v toženkinem primeru ni izpolnjen. Toženkine obogatitve namreč tožnica ni dokazala.
Ker je v zadevi sporno, ali je pri tožniku podana najmanj 60 % telesna okvara, je sodišče prve stopnje s tem v zvezi pridobilo dopolnilno mnenje invalidske komisije druge stopnje z dne 7. 12. 2020. Iz mnenja izhaja, da gre pri tožniku za prisotnost ortopedskih sklepnih vsadkov ter za okvaro ishiadičnega živca. Komisija, v kateri sta sodelovala specialistka medicine dela in specialist ortoped, ugotavlja, da pri tožniku do izdaje dokončne odločbe z dne 9. 7. 2019 ni bilo mogoče ugotoviti telesne okvare po nobeni točki veljavnega seznama TO.
Uporaba besede storilec v prekrškovnih postopkih izhaja iz določb ZP-1 in ni v nobenem pogledu vrednostno obremenjena, saj 48. člen ZP-1 določa, da izraz "kršitelj" označuje tistega, zoper katerega je začet postopek o prekršku pred prekrškovnim organom; izraz "obdolženec" tistega, proti kateremu je pred sodiščem vložen obdolžilni predlog; izraz "storilec" pa je splošni izraz za kršitelja, obdolženca in osebo, ki ji je bila izrečena sankcija za prekršek.
gospodarski spor majhne vrednosti - plačilo računa - vračunavanje izpolnitve - vrstni red vračunavanja - namen plačila - sklicna referenca
Glede na ugotovljeno dejansko stanje, da je tožena stranka nakazala znesek vtoževanega računa in navedla namen "podložni beton", kar je po trditvah tožeče stranke predmet računa, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je tožena stranka želela plačati ravno ta račun.
predlog za izvršbo - izvršljivost odločbe - potrdilo o izvršljivosti - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - pogoji za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti - razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - neutemeljeno izdano potrdilo o izvršljivosti - razveljavitev sodbe z odločbo Ustavnega sodišča - naknadno prenehanje izvršljivosti - ustavitev izvršbe
Sodišče razveljavi potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti, ki je bilo neutemeljeno izdano.
ZFPPIPP člen 291, 383b, 384, 384/2, 403, 403/1, 403/1-2.
postopek osebnega stečaja - ustavitev postopka odpusta obveznosti - ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - poročilo o stanju dolžnikovega premoženja - tuj bančni račun - zamolčanje podatkov - neresnična izjava
Pritožnik neutemeljeno navaja, da je povedal, da za izdelavo zaključne bilance nima niti denarja niti znanja, saj za ustavitev postopka odpusta obveznosti v konkretnem primeru ni bilo edino odločilno, da dolžnik kot podjetnik za A. A. s. p. ni predložil ustrezne dokumentacije za oddajo zaključne bilance. Kljub temu, da je sodišče prve stopnje potrdilo kot pravilno tudi ugotovitev upraviteljice, da je dolžnik v poročilu o stanju premoženja zamolčal, da ima poleg računa pri banki v Sloveniji, odprt še TRR pri banki v Avstriji, je dolžniku omogočilo, da navedeni račun sam zapre, česar pa ni storil niti v 15 dnevnem roku, ki mu ga je dalo sodišče, niti ni dolžnik v pritožbi karkoli omenil, zakaj tega v roku ne bi mogel storiti. Če pa je tako, mora dolžnik sprejeti posledice, ki so predpisane za primer, ko se izkaže, da je podal neresnično izjavo v poročilu. V konkretnem primeru o tem, da je v poročilu navedel vse transakcijske račune, čeprav jih ni. Kršitev obveznosti dati resnično izjavo po 384. členu ZFPPIPP predstavlja v skladu z določbo 2. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP ugovorni razlog proti odpustu obveznosti. Tega je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, pritožnik pa ga s pritožbo niti ni poskušal z ničemer ovreči.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravnomočnost plačilnega naloga - nastop pravnomočnosti - prepozna zahteva - zahteva za sodno varstvo
Ko pravno sredstvo ni vloženo ali je vloženo prepozno, odločba postane pravnomočna z naslednjim dnem od izteka roka za vložitev pravnega sredstva. Odločanje o prepozno vloženem pravnem sredstvu in pravilnosti odločitve o zavrženju takega pravnega sredstva ne spremeni datuma nastopa pravnomočnosti, temveč zgolj odloži njegovo potrditev.
Z dnem zamude roka za vložitev zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog PP Šmarje pri Jelšah z dne 28. 3. 2021 je ta plačilni nalog postal pravnomočen in je zaradi učinka pravnomočnosti priotžbeno sodišče na tak plačilni nalog vezano. To pomeni, da sodišče v postopku odločanja o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne more in ne sme ugotavljati ali je storilec dejansko storil prekršek ali ne oziroma ali je odločitev prekrškovnega organa o odgovornosti storilca za prekršek pravilna in zakonita.
nedovoljena pritožba - pritožba zoper del zahtevka o katerem ni bilo odločeno - posledice opustitve predloga za izdajo dopolnilne sodbe
Ker tožnik predloga za izdajo dopolnilne sodbe ni podal, se šteje, da je bila tožba v delu, ki se nanaša na del zahtevka, o katerem sodišče ni odločilo, umaknjena.
Sodišče ne more izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja samo za tisto kategorijo motornih vozil, v katero spada vozilo, s katerim je storil prekršek, zaradi katerega mu je bila izrečena stranska sankcija 18 kazenskih točk, temveč se prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče za vse kategorije motornih vozil, ki jih je storilec imel vpisane v vozniško dovoljenje na dan storitve prekrška zaradi katerega mu je bilo izrečenih 18 kazenskih točk v cestnem prometu.
Dedni dogovor ni klasična pogodba civilnega prava, temveč se po uveljavljani sodni praksi, ker ima učinke sodne poravnave (306. člen ZPP), lahko izpodbija le po pravilih za izpodbijanje sodne poravnave.
Obrazložitev dokazne ocene mora biti takšna, da izčrpno in poglobljeno ter z razumno argumentacijo prepriča stranke in pritožbeno sodišče, kar v konkretnem primeru ni podano.