Pritožbeno sodišče uvodoma izpostavlja, da iz vsebine izpodbijane odločbe (in tudi pritožbe) ne izhaja, da bi se nanašala na kakršnokoli uveljavljano postopkovno pravico družbe ... oziroma na kakršenkoli zahtevek omenjene družbe zoper toženko. Povedano drugače, ni izkazan pravni interes omenjene družbe za pritožbeno izpodbijanje sporne odločbe, saj se le-ta nanjo ne nanaša.
Tožničin tožbeni zahtevek ni bil zavrnjen iz razloga, ker stečajni upravitelj toženke ni prevzel pravdnega postopka, ampak iz razloga, ker je stečajni upravitelj prerekal v stečaju pravočasno prijavljeno tožničino terjatev in ker tožnica ni pravočasno predlagala nadaljevanja (zaradi začetka stečaja nad toženko) prekinjenega pravdnega postopka. Ker je torej tožnica zamudila prekluzivni rok iz Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSC00050387
ZIZ člen 295. ZPP člen 150/1.
plačilo sodne takse za tožbo kot procesna predpostavka - vpogled v sodni spis - pravica do vpogleda v spis na sodišču - izpolnitveni rok
ZIZ v prvem odstavku 29.b člena določa vloge, za katere je plačilo sodne takse procesna predpostavka. Sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo še pred potekom roka za pritožbo zoper sklep z dne 29. 10. 2020 (t. j. sklepa o ugovoru dolžnika zoper plačilni nalog). Vendar iz spisovnih podatkov izhaja, da je dolžnik plačal sodno takso za ugovor zoper sklep o izvršbi. To pomeni, da so bile v konkretnem primeru podane vse procesne predpostavke za vsebinsko odločanje sodišča o dolžnikovem ugovoru.
Dolžnik ima kot stranka izvršilnega postopka pravico do pregledovanja in prepisovanja sodnega spisa ob vsakršnem času in mu tega ni mogoče prepovedati (prvi odstavek 150. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Za slednje tudi ne potrebuje vlagati nobenih vlog.
Tožnika v postopku nista dokazala, da je bil ves njun čas, ko nista vozila, takšne narave, da bi morala biti na razpolago delodajalcu, in bi se skladno z definicijo delovnega časa po 3. členu ZDCOPMD ta čas štel v delovni čas.
Okoliščina, da je zoper drugo, tretje in četrto toženo stranko izdalo zamudno, zoper prvo toženca (pritožnika) pa „navadno“ sodbo, na omenjeno ugotovitev (o obstoju „enotne“ sodbe oziroma ene odločitve, ki se nanaša na vse tožence skupaj) ne vpliva oziroma ni bistvena (saj gre za po vsebini enaki sodbi in (posledično) eno odločitev). Zato je pritožbeno navajanje, da je sodišče prve stopnje z zamudno sodbo tožniku prisodilo nekaj drugega, kot je s tožbenim zahtevkom uveljavljal, neutemeljeno, pojasnjevanje, da so toženci kot solastniki glede razpolaganja s celotno stvarjo enotni sosporniki in da je bil s strani Upravne enote odobren „zgolj“ posel glede obeh nepremičnin v celoti, pa (vse to je namreč upošteval tako tožnik pri oblikovanju tožbenega zahtevka kot sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi) brezpredmetno.
DAVKI - IZVRŠILNO PRAVO - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSM00050348
ZGD člen 3, 3/6, 72, 72/1. ZP-1 člen 14, 14.b, 14.b/3. ZDavP člen 3, 3/4, 145, 145/2, 145/2-9. ZIZ člen 15, 17, 21.
odločba o prekršku - davčna obveznost - plačilo globe - izvršilni postopek - samostojni podjetnik - fizična oseba - izvršilni naslov - prenehanje statusa samostojnega podjetnika - odgovor na ugovor - stroški davčne izvršbe
Prekrškovna odločba, ki prenehanja oblike samostojnega podjetnika ne upošteva, je sicer nedosledna z vidika pojasnjenih pravil gospodarskega prava, nikakor pa ne izgubi pomena primernega izvršilnega naslova (17. in 21. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ), saj (ne)gospodarski status ne vpliva na identifikacijo pravnega subjekta fizične osebe, ki je edini nosilec naloženih obveznosti, s tem pa tudi edini dolžnik.
aktivni družbenik izbrisane družbe - ločenost premoženja družbe in družbenika - spregled pravne osebnosti - stečajni postopek - sprememba sklepa
Namen ureditve odgovornosti aktivnih družbenikov kapitalske družbe je bil v uveljavitvi možnosti poplačila, čeprav niso bili izvedeni postopki likvidacije ali insolvenčni postopki, nikakor pa namen take odgovornosti ni bil v neomejenem osebnem jamstvu za obveznosti kapitalske družbe, ko ta preneha. Tovrstna odgovornost je bila uveljavljena kot dodatna pravna možnost zraven instituta spregleda pravne osebnosti, z Zakonom o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (ZPUOOD), ki je bil sicer v velikem delu razveljavljen, pa je bil vzpostavljen kot edini pravni temelj za uveljavitev terjatev do družbenikov izbrisanih družb le še spregled pravne osebnosti. Cilj je bil ponovno uveljaviti temeljno načelo korporacijskega prava o ločenosti premoženja kapitalske družbe in osebnega premoženja družbenika. Aktualna ureditev odgovornosti aktivnih družbenikov ne pozna več. Kot izjemo od navedenega temeljnega načela korporacijskega prava pa je preteklo ureditev glede uveljavljanja obveznosti aktivnih družbenikov, ki velja za obravnavano zadevo, pravilno razumeti ozko, v najmanjšem obsegu, ki še omogoča, da se zagotovi njen pretekli namen.
Zaradi ugotovljenega nasprotja med razlogi in pomanjkljivih razlogov izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, zato je podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je sodišču druge stopnje narekovala ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek sodišču prve stopnje.
Tožničina pritožba je prepozna in jo je pritožbeno sodišče skladno s prvim odstavkom 346. člena ZPP po sodniku posamezniku (poročevalcu) kot takšno zavrglo.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - psihotično dojemanje realnosti - heteroagresivnost - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - opustitev zdravljenja
Sodišče prve stopnje je prepričljivo obrazložilo, da je pri pritožniku prisotna bipolarna motnja - manična epizoda s psihotičnimi simptomi, zaradi katere ima ta hudo motnjo presoje realnosti in tudi v trenutku zaslišanja v postopku še vedno hudo moteno sposobnost obvladovati svoje ravnanje.
ZD člen 177. Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 1, 1/2-g, 4, 15.
mednarodna pristojnost - pristojnost slovenskega sodišča - stvarna pristojnost - zapuščinski postopek - dedovanje - običajno prebivališče - pravo EU - zapustnikovo premoženje
Iz 4. člena Uredbe izhaja, da o celotnem dedovanju odloča sodišče, kjer je imel zapustnik običajno prebivališče. Iz teh razlogov pritožba zmotno meni, da je podana pristojnost slovenskega sodišča, ker spadajo v zapuščino tudi nepremičnine v RS, ki so bile del darilne pogodbe, ki je po trditvah pritožnika nična.
ZKP člen 285.e, 285.e/2. URS člen 15, 15/3, 34, 35, 37, 56.
izločitev dokazov - ustavna pravica do varstva tajnosti pisem in drugih občil - komunikacijska zasebnost - test sorazmernosti - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - poseg v ustavno varovane pravice - tehtanje ustavnih pravic - legitimen cilj - prejudicialnost
V tej zvezi je sodišče prve stopnje skrbno opravilo test sorazmernosti in pred ustavno varovano pravico mladoletne C. C. do varstva tajnosti pisem in drugih občil in komunikacijske zasebnosti (37. člen v zvezi s 56. členom Ustave) utemeljeno dalo prednost pravici oškodovanke do zasebnosti (35. člen Ustave) ter pravici do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen Ustave) in je pravilno zaključilo, da je oškodovanka z vpogledom in fotografiranjem posnetka zaslona telefona tedaj desetletne hčerke C. C., brez njene vednosti in privolitve, posegla v njeno pravico do varstva tajnosti pisem in drugih občil in posledično do komunikacijske zasebnosti, a da vsak poseg v ustavno zagotovljene pravice ni nedopusten že sam po sebi, temveč je o protipravnem posegu mogoče govoriti le tedaj, kadar cilji, ki se s tem zasledujejo, posega ne opravičujejo.
ZPP člen 30, 30/1, 43, 44, 44/2, 44/3. ZGD-1 člen 3, 3/6.
določitev vrednosti spora - sklep o stvarni nepristojnosti - dopustnost pritožbe zoper sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta - nedenarni tožbeni zahtevek - korekturna dolžnost sodišča - medsebojna povezanost tožbenih zahtevkov - ničnostni zahtevek - izbrisna tožba - izbris hipotek
Pri nedenarnih zahtevkih je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo tožeča stranka navede v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP). Vendar pa je ta dispozicija tožeče stranke omejena s korekturno dolžnostjo sodišča.
V obravnavani zadevi gre za takšno medsebojno povezanost zahtevkov, ki utemeljuje enotno opredelitev vrednosti spornega predmeta. Ničnostni zahtevek je namreč zaradi prejudicialnosti treba presojati v razmerju do izbrisne tožbe.
Tožnica želi doseči izbris hipoteke, tj. izbris zastavne pravice na nepremičnini. Glede na to je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je kot vrednost spornega predmeta vzelo znesek terjatve, ki je predmet izvršbe, v kateri je toženec pridobil hipoteko, katere izbris želi doseči tožnica v tej pravdi.
ZPP člen 82, 82/1, 82/5, 154, 154/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1.
povrnitev pravdnih stroškov - nagrada in stroški odvetnika - urnina - postavitev začasnega zastopnika - stroški začasnega zastopnika - založitev predujma za začasnega zastopnika - brezplačna pravna pomoč - oprostitev plačila stroškov postopka
Stroški za začasnega zastopnika so stroški tožeče in ne tožene stranke.
Delno pravilna je pritožbena navedba, da je tožnik na podlagi odločbe Bpp oproščen plačila stroškov začasnega zastopnika tretje tožene stranke, torej predmetnih stroškov, vendar pa to ne velja za ostale tožeče stranke, ki so tudi zavezane za plačilo teh stroškov (prvi odstavek 154. člena ZPP).
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - poprava napak - pisna pomota
Tožnikove telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem je sodišče materialnopravno pravilno ovrednotilo s skupnim zneskom 6.000,00 EUR, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pa z zneskom 4.800,00 EUR. Ob tem je pravilno uporabilo predpisane kriterije iz 179. člena OZ za prisojo denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo. Primerno je upoštevalo stopnjo in trajanje prestanih in bodočih telesnih in duševnih bolečin, naravo in težo tožnikove poškodbe, potek in trajanje zdravljenja, vrsto in obseg tožnikove funkcionalne okvare ter s tem povezane omejitve pa tudi tožnikove individualne osebnosti (starost, dejstvo, da je levičar, tožnikov poklic in naravo njegovega dela ter način preživljanja prostega časa).
neplačana sodna taksa - neplačilo sodne takse za pritožbo - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - domneva o umiku pritožbe
Ugotovitev o umiku pritožbe je pravilna. Kot je pritožnik sam navedel, je napotke za plačilo sodne takse prejel. V njih je bilo tudi navedeno, kakšne so posledice, če sodne takse ne bo plačal. Ker pritožnik dolžne sodne takse še vedno ni plačal, pa ne bi mogel uspeti niti v primeru, če bi njegovo vlogo sodišče obravnavalo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSC00058531
ZDZdr člen 30, 80, 86, 89.
zdravljenje v nadzorovani obravnavi - nujnost posega
Za iskanje zaposlitve ter ureditev osebnega življenja nadzorovana obravnava ne predstavlja kakšne prepreke, saj se volja osebe v največji možni meri upošteva pri izdelavi načrta nadzorovane obravnave (89. člen ZDZdr).
prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - nepravilna sestava sodišča - sporazum o priznanju krivde - zborno sojenje - odpoved zbornemu sojenju - narok za izrek kazenske sankcije - priznanje krivde
ZKP v prvem odstavku 450.č člena določa, da o sporazumu o priznanju krivde, ki ga je obdolženec sklenil z državnim tožilcem, odloča sodišče, pred katerim teče kazenski postopek, na predobravnavnem naroku, če je bil sporazum sklenjen pozneje, pa na glavni obravnavi. O navedenem sporazumu bi torej moralo odločati sodišče v ustrezni sestavi, to pa je senat, sestavljen iz dveh sodnikov in treh sodnikov porotnikov, in ne predsednica senata, saj se obdolženka pravici do zbornega sojenja ni odpovedala.
Sporazum o priznanju krivde, ki ga skleneta obdolženec in državni tožilec, predstavlja le podlago za presojo sodišča, enako kot če obdolženec krivdo po obtožbi prizna. Tudi v tem primeru o sprejemu priznanja odloča senat po posvetovanju, razen če se je obdolženec zbornemu sojenju odpovedal.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - delovna nezgoda - odškodninska odgovornost delodajalca - odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec - razbremenitev odgovornosti - nepričakovanost dogodka - predvidljivost dogodka - višina odškodnine
Tožena stranka neutemeljeno vztraja pri svojih trditvah, da je šlo pri sunku vetra, ki ga je povzročilo tovorno vozilo, ki je pripeljalo mimo, za povsem nepričakovan dogodek, ki ga delavec njenega zavarovanca ni mogel predvideti, da se kaj podobnega pred tem škodnim dogodkom tožniku še ni zgodilo, in da zato delavcu zavarovanca tožene stranke ni mogoče očitati premajhne pazljivosti, da je šlo le za nesrečno naključje, za kar pa niti on niti njegov delodajalec ne moreta odškodninsko odgovarjati, saj je sodišče prve stopnje dokazno podprto, ugotovilo zavedanje delavca zavarovanca tožene stranke, da mimo vozeča vozila, zlasti tovornjaki, povzročajo gibanje zračnih mas, kar lahko vpliva na predmet, ki ga je imel v rokah (prometni znak), da mu ta zdrsne iz rok in pade na spodaj stoječega tožnika. Ob ugotovitvi takšnega zavedanja sodelavca tožnika, delavca zavarovanca tožene stranke, je pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je bil delavec zavarovanca tožene stranke v okoliščinah, ko je ob predmetni cesti, stoječ na kesonu motornega vozila, odstranjeval prometne znake, na te okoliščine premalo pazljiv.
umik tožbe - umik zaradi izpolnitve zahtevka - odločanje o stroških postopka - neuspeh v postopku - povrnitev pravdnih stroškov nasprotne stranke
Tožba ni bila umaknjena zaradi izpolnitve zahtevka, zato ima pri odločanju o stroških postopka umik tožbe enak pravni pomen, kot da tožeča stranka s tem delom zahtevka ni uspela.