ZDR-1 člen 116, 116/1.. ZPIZ-1 člen 102, 102/1.. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - možnost zaposlitve na drugem delovnem mestu - III. kategorija invalidnosti
Tožnik sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da je zavrnilo njegov dokazni predlog za postavitev izvedenca medicine dela, prometa in športa ter dokazni predlog za postavitev izvedenca iz varstva pri delu. Kot je obrazložilo, je namreč tožnik postavitev obeh izvedencev predlagal zaradi ugotavljanja tožnikovega zdravstvenega stanja oziroma delovne zmožnosti, kar pa za odločitev v tem sporu ni bistveno. Enako velja za preverjanje sposobnosti delavcev-invalidov, ki so zaposleni pri toženki, češ da so njihove sposobnosti še slabše kot tožnikove. V tem sporu je ključno, ali je imela toženka na razpolago ustrezno delovno mesto za tožnika ob upoštevanju njegovih invalidskih omejitev. V tej zvezi pa tožnik izvedencev ni predlagal, kot sedaj napačno prikazuje v pritožbi.
ZVEtL-1 člen 24, 31, 31/2, 31/4. SPZ člen 110, 110/2.
prehod hipoteke na vse posamezne dele - vzpostavitev etažne lastnine - posamezni del stavbe - prenos hipoteke - pogodbena hipoteka - izbris hipotekarnega bremena - hipotekarni upnik - prepoved razpolaganja
Za primere, ko je na zemljiški parceli, na kateri stoji stavba v etažni lastnini, hipoteka vpisana na podlagi poslovnih razpolaganj lastnika zemljiške parcele, ZVEtL-1 ne določa enakega pravila kot za hipoteke, pridobljene v izvršilnem postopku ali postopku zavarovanja. Zato bi morali etažni lastniki izbris teh hipotek (ki po splošnem pravilu preidejo na vse posamezne dele) zahtevati z izbrisno tožbo v pravdnem postopku.
Upnik v izvršilnem postopku ali postopku zavarovanja ne more pravno učinkovito pridobiti izvedenih pravic od vknjiženega lastnika, ki ni resnični lastnik.
Podana je situacija, ko je dolžnik v dolžniško upniškem razmerju opravil prepovedan promet (razpolagal s parcelo, na kateri je stala stanovanjska stavba in jo obremenil). Zato je sporno (le), v katerem postopku lahko pritožnik doseže izbris bremena s svojega etažnega dela.
ZGD-1 člen 276. ZFPPIPP člen 151.a, 151.a/1, 151.a/2.
uvedba prisilne poravnave - imenovanje članov nadzornega sveta - soglasje stečajnega sodišča
Sodišče prve stopnje ni zahtevalo soglasja sodišča, ki odloča v postopku prisilne poravnave, niti ni pozvalo predlagatelja k predložitvi soglasja. V nepravdnem postopku imenovanja članov nadzornega sveta sodišče nadomešča voljo delničarjev na skupščini.
ZKP člen 285.e, 285.e/2. URS člen 15, 15/3, 34, 35, 37, 56.
izločitev dokazov - ustavna pravica do varstva tajnosti pisem in drugih občil - komunikacijska zasebnost - test sorazmernosti - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - poseg v ustavno varovane pravice - tehtanje ustavnih pravic - legitimen cilj - prejudicialnost
V tej zvezi je sodišče prve stopnje skrbno opravilo test sorazmernosti in pred ustavno varovano pravico mladoletne C. C. do varstva tajnosti pisem in drugih občil in komunikacijske zasebnosti (37. člen v zvezi s 56. členom Ustave) utemeljeno dalo prednost pravici oškodovanke do zasebnosti (35. člen Ustave) ter pravici do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen Ustave) in je pravilno zaključilo, da je oškodovanka z vpogledom in fotografiranjem posnetka zaslona telefona tedaj desetletne hčerke C. C., brez njene vednosti in privolitve, posegla v njeno pravico do varstva tajnosti pisem in drugih občil in posledično do komunikacijske zasebnosti, a da vsak poseg v ustavno zagotovljene pravice ni nedopusten že sam po sebi, temveč je o protipravnem posegu mogoče govoriti le tedaj, kadar cilji, ki se s tem zasledujejo, posega ne opravičujejo.
umik tožbe - umik zaradi izpolnitve zahtevka - odločanje o stroških postopka - neuspeh v postopku - povrnitev pravdnih stroškov nasprotne stranke
Tožba ni bila umaknjena zaradi izpolnitve zahtevka, zato ima pri odločanju o stroških postopka umik tožbe enak pravni pomen, kot da tožeča stranka s tem delom zahtevka ni uspela.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSC00058531
ZDZdr člen 30, 80, 86, 89.
zdravljenje v nadzorovani obravnavi - nujnost posega
Za iskanje zaposlitve ter ureditev osebnega življenja nadzorovana obravnava ne predstavlja kakšne prepreke, saj se volja osebe v največji možni meri upošteva pri izdelavi načrta nadzorovane obravnave (89. člen ZDZdr).
Zaradi ugotovljenega nasprotja med razlogi in pomanjkljivih razlogov izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, zato je podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je sodišču druge stopnje narekovala ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek sodišču prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - OBRT - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00048244
ZASP člen 147, 156, 156/1, 157a, 157a/1, 157b, 157b/1, 157e, 157e/1. ZKUASP člen 9, 9/1-1. OZ člen 193, 198. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) tarifna številka III-A, III-A/4. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (2006) člen 1. ObrZ tarifna številka 31.
avtorsko pravo - Svet za avtorsko pravo - avtorsko nadomestilo - nadomestilo za radiodifuzno oddajanje - višina tarife - predhodno vprašanje - pristojnost Vrhovnega sodišča - stvarna pristojnost sodišča - sodna pristojnost - neupravičena obogatitev - gostinski obrat - lastništvo TV sprejemnika - eventualna kumulacija - Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije
Skladno s prvim odstavkom 156. člena ZASP se tarifa določi s skupnim sporazumom med kolektivno organizacijo in reprezentativnim združenjem uporabnikov ali, če to ni mogoče, z odločbo SAP. Če namreč po štirih mesecih od začetka pogajanj kolektivna organizacija in reprezentativno združenje uporabnikov ne skleneta skupnega sporazuma, lahko kolektivna organizacija ali reprezentativno združenje uporabnikov zahteva, da SAP določi primerno tarifo.
Z odločbo SAP z dne 18. 6. 2008, je bila tarifa za uporabo glasbe oziroma višina avtorskega nadomestila v gostinskih lokalih članov Obrtno podjetniške zbornice Slovenije določena v deležu od izkazanega prihodka uporabnika (za lokale tipa bife, bar, višina avtorskega nadomestila znaša 0,80 % od prihodka uporabnika). Takšna tarifa pa ne velja za vse istovrstne uporabnike avtorskih del iz repertoarja SAZAS. Odločba SAP namreč s pravnomočnostjo ni postala pravna podlaga za določitev višine avtorskega nadomestila za uporabo avtorskih glasbenih del v vseh gostinskih lokalih (ni nadomestila tarife Pravilnika 1998 kot skupnega sporazuma za vse istovrstne uporabnike - za vse uporabnike, ki se ukvarjajo z gostinsko dejavnostjo), temveč zgolj v gostinskih lokalih članov Obrtno podjetniške zbornice Slovenije.
odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - dokazovanje z izvedencem medicinske stroke - dokaz z izvedencem finančne stroke - zdravstvena kartoteka - pomanjkljiva trditvena podlaga - substanciran dokazni predlog - povrnitev premoženjske škode - uporaba prostega preudarka - povrnitev nepremoženjske škode - enotna odškodnina za vse oblike nepremoženjske škode - odmera pravdnih stroškov - vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini
Pritožba je samostojno pravno sredstvo in da je mogoče preko pritožbe vzpostaviti vsebinski dialog s prvostopenjsko sodbo, mora pritožnik konkretizirano in argumentirano izpodbijati razloge prvostopenjske sodbe, ne pa zgolj ponavljati svojega videnja dejanskega in pravnega stanja zadeve.
DAVKI - IZVRŠILNO PRAVO - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSM00050348
ZGD člen 3, 3/6, 72, 72/1. ZP-1 člen 14, 14.b, 14.b/3. ZDavP člen 3, 3/4, 145, 145/2, 145/2-9. ZIZ člen 15, 17, 21.
odločba o prekršku - davčna obveznost - plačilo globe - izvršilni postopek - samostojni podjetnik - fizična oseba - izvršilni naslov - prenehanje statusa samostojnega podjetnika - odgovor na ugovor - stroški davčne izvršbe
Prekrškovna odločba, ki prenehanja oblike samostojnega podjetnika ne upošteva, je sicer nedosledna z vidika pojasnjenih pravil gospodarskega prava, nikakor pa ne izgubi pomena primernega izvršilnega naslova (17. in 21. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ), saj (ne)gospodarski status ne vpliva na identifikacijo pravnega subjekta fizične osebe, ki je edini nosilec naloženih obveznosti, s tem pa tudi edini dolžnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00050311
OZ člen 199, 202.
delno zavrženje tožbe - odločanje o pravnomočno razsojeni stvari - poslovodstvo brez naročila - povračilo stroškov - obogatitev
Pravnomočnost je procesna ovira, ki onemogoča ponovno sojenje o isti stvari.
Po 202. členu OZ ima poslovodja brez naročila pravico do povračila potrebnih in koristnih stroškov, do primernega plačila za trud pa le, če je odvrnil škodo od tistega, čigar posel je opravljal, ali mu je pridobil korist, ki v vsem ustreza njegovim namenom in potrebam. Ta pogoj v toženkinem primeru ni izpolnjen. Toženkine obogatitve namreč tožnica ni dokazala.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - ogroženost otroka - pogoji za izdajo začasne odredbe - telefonski stiki z otrokom
Telefonski stiki, ki so za otroka stresni in ga psihično obremenjujejo, vsaj s stopnjo verjetnosti (lahko) povzročajo škodo na duševnem zdravju ali in razvoju mld. otrok. Izdaja začasne odredbe, s katero se telefonski stiki, določeni s sodno poravnavo omejujejo na način, da se zmanjšuje obseg in trajanje telefonskih stikov očeta z mld. otrokoma na dvakrat tedensko ob sredah in sobotah v času od 18.00 do 18.15, je zato nujna in potrebna.
neplačana sodna taksa - neplačilo sodne takse za pritožbo - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - domneva o umiku pritožbe
Ugotovitev o umiku pritožbe je pravilna. Kot je pritožnik sam navedel, je napotke za plačilo sodne takse prejel. V njih je bilo tudi navedeno, kakšne so posledice, če sodne takse ne bo plačal. Ker pritožnik dolžne sodne takse še vedno ni plačal, pa ne bi mogel uspeti niti v primeru, če bi njegovo vlogo sodišče obravnavalo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje.
ZPP člen 82, 82/1, 82/5, 154, 154/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1.
povrnitev pravdnih stroškov - nagrada in stroški odvetnika - urnina - postavitev začasnega zastopnika - stroški začasnega zastopnika - založitev predujma za začasnega zastopnika - brezplačna pravna pomoč - oprostitev plačila stroškov postopka
Stroški za začasnega zastopnika so stroški tožeče in ne tožene stranke.
Delno pravilna je pritožbena navedba, da je tožnik na podlagi odločbe Bpp oproščen plačila stroškov začasnega zastopnika tretje tožene stranke, torej predmetnih stroškov, vendar pa to ne velja za ostale tožeče stranke, ki so tudi zavezane za plačilo teh stroškov (prvi odstavek 154. člena ZPP).
zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice obdolženca do obrambe
Sicer pa zavrnitev dokaznih predlogov sama po sebi ne predstavlja kršitev pravice obdolženca v kazenskem postopku po členu 29 Ustave Republike Slovenije, saj bi ta kršitev bila podana le, če bi sodišče zavrnilo pravno relevantne dokaze, ki pa jih obramba v obravnavani zadevi ni podala, kot je to pravilno ocenilo sodišče prve stopnje, ko je navedlo, da je že na podlagi izvedenih dokazov dejansko stanje v obravnavani zadevi bilo tako ugotovljeno, da ni bilo nobene potrebe po dopolnitvi dokaznega postopka.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - psihotično dojemanje realnosti - heteroagresivnost - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - opustitev zdravljenja
Sodišče prve stopnje je prepričljivo obrazložilo, da je pri pritožniku prisotna bipolarna motnja - manična epizoda s psihotičnimi simptomi, zaradi katere ima ta hudo motnjo presoje realnosti in tudi v trenutku zaslišanja v postopku še vedno hudo moteno sposobnost obvladovati svoje ravnanje.
Okoliščina, da je zoper drugo, tretje in četrto toženo stranko izdalo zamudno, zoper prvo toženca (pritožnika) pa „navadno“ sodbo, na omenjeno ugotovitev (o obstoju „enotne“ sodbe oziroma ene odločitve, ki se nanaša na vse tožence skupaj) ne vpliva oziroma ni bistvena (saj gre za po vsebini enaki sodbi in (posledično) eno odločitev). Zato je pritožbeno navajanje, da je sodišče prve stopnje z zamudno sodbo tožniku prisodilo nekaj drugega, kot je s tožbenim zahtevkom uveljavljal, neutemeljeno, pojasnjevanje, da so toženci kot solastniki glede razpolaganja s celotno stvarjo enotni sosporniki in da je bil s strani Upravne enote odobren „zgolj“ posel glede obeh nepremičnin v celoti, pa (vse to je namreč upošteval tako tožnik pri oblikovanju tožbenega zahtevka kot sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi) brezpredmetno.
ZD člen 177. Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 1, 1/2-g, 4, 15.
mednarodna pristojnost - pristojnost slovenskega sodišča - stvarna pristojnost - zapuščinski postopek - dedovanje - običajno prebivališče - pravo EU - zapustnikovo premoženje
Iz 4. člena Uredbe izhaja, da o celotnem dedovanju odloča sodišče, kjer je imel zapustnik običajno prebivališče. Iz teh razlogov pritožba zmotno meni, da je podana pristojnost slovenskega sodišča, ker spadajo v zapuščino tudi nepremičnine v RS, ki so bile del darilne pogodbe, ki je po trditvah pritožnika nična.
ZPP člen 30, 30/1, 43, 44, 44/2, 44/3. ZGD-1 člen 3, 3/6.
določitev vrednosti spora - sklep o stvarni nepristojnosti - dopustnost pritožbe zoper sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta - nedenarni tožbeni zahtevek - korekturna dolžnost sodišča - medsebojna povezanost tožbenih zahtevkov - ničnostni zahtevek - izbrisna tožba - izbris hipotek
Pri nedenarnih zahtevkih je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo tožeča stranka navede v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP). Vendar pa je ta dispozicija tožeče stranke omejena s korekturno dolžnostjo sodišča.
V obravnavani zadevi gre za takšno medsebojno povezanost zahtevkov, ki utemeljuje enotno opredelitev vrednosti spornega predmeta. Ničnostni zahtevek je namreč zaradi prejudicialnosti treba presojati v razmerju do izbrisne tožbe.
Tožnica želi doseči izbris hipoteke, tj. izbris zastavne pravice na nepremičnini. Glede na to je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je kot vrednost spornega predmeta vzelo znesek terjatve, ki je predmet izvršbe, v kateri je toženec pridobil hipoteko, katere izbris želi doseči tožnica v tej pravdi.