Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljeno dejstvo, da tožnik svojih delovnih aktivnosti v tahografih ni dosledno beležil, upoštevajoč pri tem tudi dolžnost tožene stranke kot delodajalca izvajati nadzor nad pravilnim beleženjem aktivnosti voznikov, pri odločitvi utemeljeno upoštevalo izračun izvedenca prometne stroke, ki ga je pravilno ocenilo kot najbolj primernega glede na razpoložljive podatke.
razlika v plači - rok za vložitev tožbe - zamuda roka
Obstoja delovnega razmerja na podlagi transformacije iz določenega v nedoločen čas kot podlage za odločitev o plačilu razlike v plači, delavec ne more zahtevati kadarkoli, temveč le v roku iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1.
URS člen 54, 54/1, 56, 56/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. KZ-1 člen 190, 190/1.
kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe - zlonamernost - utemeljen sum - največja korist otroka - dolžnosti staršev
V obravnavanem primeru je za oceno pravilnosti sprejete odločitve prvostopenjskega sodišča, razloge izpodbijanega sklepa in pritožbenih navedb potrebno povezati z jasno zapisanimi stališči v odločbi Up 383/11 z dne 18. 9. 2013. Prvostopenjsko sodišče namreč ni prezrlo, da je obdolženka že 12. 8. 2019, to pa je čas, ki sovpada z naslovljenim ji očitkom začetka izvrševanja kaznivega dejanja glede onemogočanja uresničitve pravnomočne in izvršljive sodne odločbe o stikih med otrokom in očetom, vložila predlog za izdajo začasne odredbe in za spremembo odločbe o stikih. O tem je bilo odločeno šele 2. 3. 2020, po vsebini pa tako kot je bilo predlagano s strani obdolženke. Navedeno izkazuje, da se je obdolženka poslužila ustrezne pravne poti zaradi varovanja koristi otroka, vendar je bil čas odločanja o njenem predlogu nerazumno dolg, ves ta čas pa tožilstvo šteje kot čas izvršitve izvrševanja kaznivega dejanja, kar je nedvomno v škodo obdolženki. Če bi sodišče odločilo hitro, bi se sporno razmerje med staršema glede otroka lahko uredilo s hitrim reševanjem po pravni poti v skladu z jamstvi z 22. člena in prvega odstavka 23. člena Ustave RS.
Prvi stavek prvega odstavka 56. člena Ustave RS je potrebno razlagati v povezavi z načelom največje koristi otroka, ki ga morajo upoštevati tudi sodišča, kadar odločajo o razmerjih med starši in otroki. Tudi ESČP pri razlagi 8. člena EKČP ugotavlja, da je glavno vodilo otrokova največja korist in da lahko otrokove koristi odvisno od njihove narave in resnosti presežejo koristi starša. Po eni strani naj bi narekovala, da otrok vzdržuje družinske vezi, razen ko se je družila izkazala kot posebej neprimerna, po drugi strani pa je očitno v otrokovo korist, da se razvija v zdravem okolju in starš na podlagi 8. člena EKČP ne bi smel biti upravičen do ukrepov, ki bi škodili otrokovemu zdravju in razvoju. Ker je načelo največje otrokove koristi iz prvega odstavka 56. člena Ustave, ki mu ustrezajo dolžnosti staršev, potrebno upoštevati, tudi, če so ti razvezani, je skrb za varnost in vzgojo svojih otrok ustavna vrednota, ki jo zakonodajalec varuje tudi z inkriminacijo njej nasprotnih ravnanj kot kaznivih.
Sodišče prve stopnje je z opustitvijo materialnega procesnega vodstva in posledičnim zaključkom, da je tožbeni zahtevek v višini 9.419,09 EUR neopredeljen in tudi neizkazan in ga je zato zavrnilo, storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe.
Če drži, da je drugotožena stranka 20.2.2016 (listina B5) kot naročnik prvič zvedel, da prvotožena stranka kot podjemnik dolguje tožeči stranki kot sodelavcu, potem bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, koliko je v tistem trenutku bil dolg prvotožene stranke do tožeče stranke in kolikšen dolg drugotožene stranke iz istega posla do prvotožene stranke ob upoštevanju navedb strank, da je prvotožena stranka račune tožeče stranke prefakturirala na drugotoženo stranko in da je na podlagi tega drugotožena stranka plačevala prvotoženi stranki (obračuni plačil B9, B10 in B 19) in če je kakšen odprt in nesporen dolg drugotožene stranke do prvotožene stranke iz posla, ki ga je opravila tožeča stranka tedaj obstajal, potem je k plačilu zavezana od 20.6.2016 dalje tudi drugotožena stranka, ker je po 631. členu OZ.
ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - omejitev ugovornih razlogov
Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na tretji odstavek 34. člena ZIZ, da lahko do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti. To pomeni omejitev ugovornih razlogov samo na novo izvršilno sredstvo.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 85/3, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZJU člen 33, 33/1.. ZODPol člen 2, 17.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za odpoved - zagovor - hujša kršitev delovne obveznosti - znaki kaznivega dejanja
Za presojo pravočasnosti izredne odpovedi je odločilna dejanska ugotovitev, kdaj je bil o kršitvah tožnika obveščena generalna direktorica policije in ne npr., kdaj je bila obveščena Policijska uprava C.. Ni pomembno, kdaj za kršitev izvejo drugi zaposleni pri toženki, ki ima razvejano mrežo policijskih uprav, temveč kdaj se je seznanil predstojnik policije.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zmotna uporaba materialnega prava
Ker sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi bil podan kateri izmed nezakonitih odpovednih razlogov (zgolj ugotovitev, da naj bi tožničino opozarjanje na nekatere pomanjkljivosti pri toženkinem delovanju naletele na negativen odziv, ne pomeni, da je odpoved posledica tega opozarjanja), v postopku pa se je izkazalo, da je tožena stranka delo reorganizirala tako, da delo tožnice na delovnem mestu pravnice ni bilo več potrebno, saj je preostanek njenega dela prevzel njen nadrejeni, je odpoved z dne 11. 8. 2020 zakonita.
ZGD-1 člen 276. ZFPPIPP člen 151.a, 151.a/1, 151.a/2.
uvedba prisilne poravnave - imenovanje članov nadzornega sveta - soglasje stečajnega sodišča
Sodišče prve stopnje ni zahtevalo soglasja sodišča, ki odloča v postopku prisilne poravnave, niti ni pozvalo predlagatelja k predložitvi soglasja. V nepravdnem postopku imenovanja članov nadzornega sveta sodišče nadomešča voljo delničarjev na skupščini.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-8, 118, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vrnitev nazaj na delo - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - razveljavitev sodbe
Pritožbeno sodišče se v celoti strinja s pritožbo, da v okoliščinah, ki jih je izpostavilo sodišče prve stopnje, ni podlage za zaključek, da tožničina vrnitev na delo k tožencu ne bi bila možna. Pritožba pravilno navaja, da je odločitev o sodni razvezi (bistvo katere je, da se toženec na tožnico - finančno računovodsko delavko - ne more zanesti) pravzaprav v nasprotju z razlogi, na katerih temelji ugotovitev o nezakoniti izredni odpovedi. Toženec namreč ni dokazal odpovednega razloga iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 (da tožnica v času bolniškega staleža ni spoštovala navodil osebne zdravnice), posledično pa tudi ne izgube zaupanja zaradi očitane kršitve. Odpoved je torej bila ugotovljena za nezakonito iz jasnih vsebinskih razlogov - zaradi neobstoja odpovednega razloga, ne npr. šele ob uporabi prvega odstavka 109. člena ZDR-1 ali iz kakšnega postopkovnega oziroma formalnega razloga. V obravnavani zadevi torej ne pride v poštev sklepanje, da bi kakšne okoliščine glede kršitve vendarle kazale na nemožnost reintegracije.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - odločba upravnega organa - vezanost na pravnomočno odločbo - prekinitev postopka - zmotna uporaba materialnega prava - reparacijski zahtevek - reintegracijski zahtevek
Stališče sodišča prve stopnje, da je vezano na dokončno in izvršljivo odločbo upravnega organa, je materialnopravno zmotno. Sodišče je vezano na pravnomočno odločbo upravnega organa, kar pomeni, da je odločba postala pravnomočna, ker ni bila izkoriščena možnost izpodbijanja dokončne odločbe v upravnem sporu. V obravnavani zadevi pa je tožnik na upravnem sodišču sprožil spor v zvezi z dokončno odločbo o razveljavitvi Dovoljenja na podlagi Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Bosno in Hercegovino o zaposlovanju državljanov Republike Bosne in Hercegovine v Republiki Sloveniji z dne 14. 3. 2018. Od pravnomočne odločitve v tem sporu je odvisna pravilnost odločitve o reintegracijskem in reparacijskem zahtevku tožnika.
Ker je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je vezano na dokončno in izvršljivo, ne pa tudi pravnomočno odločitev v upravnem postopku, je preuranjeno zavrnilo tožnikov predlog za prekinitev postopka v točki I izreka in reparacijski ter reintegracijski zahtevek v točki V izreka.
tedenski počitek - misija - vojska - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka
Pravilno je sodišče prve stopnje obrazložilo, da bi moral tožnik natančno navesti, da je na konkretne dneve, ki so po predloženi evidenci opredeljeni kot tedenski počitek, na telefon prejel konkretne klice in v zvezi s čim (in to tudi dokazati), česar pa ni storil. Pravilno je sodišče zaključilo, da je tožnik le pavšalno in posplošeno trdil, da je dnevno prejemal klice v zvezi z delom A.-ja in glede komunikacije znotraj slovenskega kontingenta.
rok za vložitev pritožbe - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Po tretjem odstavku 9. člena ZIZ znaša rok za vložitev pritožbe 8 dni od vročitve sklepa sodišča prve stopnje, če ni v ZIZ drugače določeno. V primeru pritožbe zoper sklep, s katerim se šteje vloga oziroma ugovor za umaknjenega, ZIZ ne določa drugačnega pritožbenega roka.
Dolžnika ne izpodbijata odločitve sodišča prve stopnje o vračilu posameznih stvari v izpodbijani 2. točki izreka, ampak predlagata, da odloči še o vračilu osebnega avtomobila Renault Scenic, ki je bil dan v hrambo prvotnemu upniku. Glede tega sodišče prve stopnje ni ničesar odločilo, zlasti ni zavrnilo zahteve za vračilo. To pomeni, da bo moralo v nadaljevanju postopka odločiti o vračilu osebnega avtomobila.
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da je tožnik dne 5. in 10. 3. 2020 kršil navodila pristojnega zdravnika in navodila iz izdanih odločb imenovanega zdravnika ZZZS ter Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja. Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnik v času bolniškega staleža najmanj dne 5. 3. 2020 in 10. 3. 2020 užival alkoholne pijače (pivo) in to v večjih količinah, pri čemer je tožnik v izpovedi potrdil, da se je oba dneva v lokalu nahajal 3 do 4 ure. Iz pisnih navodil zdravnice o ravnanju tožnika v času bolniškega staleža z dne 12. 3. 2020 izhaja, da je zdravnica tožniku dovolila sprehode v kraju bivanja. S tem, ko se je tožnik več ur nahajal v lokalu (četudi tam ne bi pil alkoholnih pijač) je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je ravnal v nasprotju z navodili zdravnice, saj posedanje v lokalu ne sodi v kontekst zdravljenja.
ZPP člen 108. ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/2, 12/3, 12a, 12a/5, 12b, 12b/2.
nepopolna vloga - zavrženje predloga za taksno oprostitev - posledice nedopolnitve vloge - poizvedbe - ugotavljanje materialnega položaja vlagatelja - po uradni dolžnosti
Tožeča stranka ni predložila zadostnih podatkov, ki bi sodišču omogočili ustrezne poizvedbe ter presojo premoženjskega, likvidnostnega in finančnega stanja družbe.
misija - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka - tedenski počitek - vojska
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožniku tedenski počitek ni bil zagotovljen.
Evidence tožene stranke o obremenjenosti ne odražajo dejanskega stanja glede tožnikovih prostih dni, saj so bile tovrstne evidence za udeležence misije pripravljene vnaprej, z vnaprej predvidenimi datumi tedenskega počitka (nedelje), ter so bile vsak teden podpisane s strani vojakov, ne glede na to, ali je bil posamezniku na v evidenci navedeni dan tedenski počitek dejansko omogočen ali ne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00049207
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 34a, 34a/1. ZIZ člen 29b, 29b/1, 171, 171/2. ZPP člen 163, 163/4.
ugovor zoper plačilni nalog - pristop k izvršbi na nepremičnino - vložitev več pritožb - enaka vsebina vlog - odmera sodne takse - nastanek taksne obveznosti - poseben sklep o stroških postopka - ena sodna taksa
Dejstvo, da naj bi bila vsebina vlog tretje, vloženih v več različnih (pristopnih) izvršilnih zadevah, identična, ni pomembno za vprašanje nastanka taksne obveznosti.
Čeprav je sodišče prve stopnje tehnično izdalo ločen sklep o stroških, gre za odločitev o stroških v zvezi z odločitvijo o glavni stvari in je tako sicer ločeno izdan sklep o stroških šteti za sestavni del sklepa, s katerim je bilo odločeno o ugovoru tretje in njenem predlogu za odlog. V takem primeru pa ZST-1 samostojne obveznosti plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep o stroških, če je izpodbijana tudi odločitev o glavni stvari, ne predvideva.
Vročevalec je pritožnici pustil dve obvestili o poskusu vročitve vabila v poštnem predalčniku. Dejstvo, da ni odpirala nabiralnika kot navaja v pritožbi, je ne more razbremeniti krivde. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep oprlo na ugotovitev, da vročitev sodnega pisanja pritožnici po pošti ni bila uspešna, ker se priča ni odzvala obvestilu in pouku pošte, da dvigne sodno pošiljko. Stroške vročanja, ki je bilo za tem opravljeno po pooblaščenem vročevalcu, je zato povzročila pritožnica s svojim neaktivnim ravnanjem.
ZPP člen 154, 154/2, 155, 155/1, 165.. URS člen 22, 49.. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1, 6/4, 11.
stroški postopka - odmera stroškov - vrednost točke
Sodišče prve stopnje je pri odmeri višine stroškov, ki jih je kot za pravdo potrebne (prvi odstavek 155. člena ZPP) priznalo toženi stranki, pravilno upoštevalo vrednost odvetniške točke 0,60 EUR po novi OT, kot je veljala v času odločanja sodišča, saj šele takrat namreč nastane terjatev za povrnitev stroškov postopka nasprotni stranki.