tedenski počitek - misija - vojska - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka
Pravilno je sodišče prve stopnje obrazložilo, da bi moral tožnik natančno navesti, da je na konkretne dneve, ki so po predloženi evidenci opredeljeni kot tedenski počitek, na telefon prejel konkretne klice in v zvezi s čim (in to tudi dokazati), česar pa ni storil. Pravilno je sodišče zaključilo, da je tožnik le pavšalno in posplošeno trdil, da je dnevno prejemal klice v zvezi z delom A.-ja in glede komunikacije znotraj slovenskega kontingenta.
misija - vojska - tedenski počitek - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je toženka zagotovila tožniku tedenski počitek 21. 5. 2017 od 9.30 ure do 9.30 ure naslednjega dne. To obveznost lahko delodajalec izpolni tudi tako, da je del tedenskega počitka v enem koledarskem dnevu, del pa v naslednjem dnevu. Bistveno je, da je toženka zatrjevala in dokazala njeno izpolnitev v 24-urnem obdobju; trditve o prekoračitvi trditvene podlage niso utemeljene.
Vročevalec je pritožnici pustil dve obvestili o poskusu vročitve vabila v poštnem predalčniku. Dejstvo, da ni odpirala nabiralnika kot navaja v pritožbi, je ne more razbremeniti krivde. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep oprlo na ugotovitev, da vročitev sodnega pisanja pritožnici po pošti ni bila uspešna, ker se priča ni odzvala obvestilu in pouku pošte, da dvigne sodno pošiljko. Stroške vročanja, ki je bilo za tem opravljeno po pooblaščenem vročevalcu, je zato povzročila pritožnica s svojim neaktivnim ravnanjem.
ZGD-1 člen 276. ZFPPIPP člen 151.a, 151.a/1, 151.a/2.
uvedba prisilne poravnave - imenovanje članov nadzornega sveta - soglasje stečajnega sodišča
Sodišče prve stopnje ni zahtevalo soglasja sodišča, ki odloča v postopku prisilne poravnave, niti ni pozvalo predlagatelja k predložitvi soglasja. V nepravdnem postopku imenovanja članov nadzornega sveta sodišče nadomešča voljo delničarjev na skupščini.
sodna taksa za ugovor - neplačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - ugovor se šteje za umaknjen
Ob vložitvi ugovora mora biti plačana sodna taksa (prvi odstavek 29b. člena ZIZ). Sodna taksa mora biti plačana najpozneje v osmih dneh od vročitve naloga za plačilo sodne takse (drugi odstavek 29b. člena ZIZ). Če sodna taksa v roku in v skladu s plačilnim nalogom ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena (peti odstavek 29b. člena ZIZ).
etažna lastnina - posamezni del stavbe - enostanovanjska stavba - solastnina na nepremičnini - idealni delež - upravičen predlagatelj postopka - dejanska etažna lastnina - poslovni prostor - večstanovanjska hiša - skupni deli stavbe - splošni skupni del - sporno lastništvo nepremičnine - pritiklina - elaborat - prenos hipoteke
V konkretnem primeru je predlagatelj v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik idealnega deleža, ki v naravi predstavlja poslovni prostor s pritiklino – shrambo, zato je upravičen vlagatelj predloga za vzpostavitev etažne lastnine na obravnavani stavbi.
Postopek za vzpostavitev etažne lastnine ni namenjen in ne omogoča razreševanje spornih lastninskih vprašanj.
Sodišče je pravilno odločilo, da se hipoteka, ki je na dan izdaje sklepa omejevala solastninski delež nasprotne udeleženke, po vzpostavitvi etažne lastnine prenese na posamezni del stavbe, ki je v njeni izključni lasti.
ZVEtL-1 člen 24, 31, 31/2, 31/4. SPZ člen 110, 110/2.
prehod hipoteke na vse posamezne dele - vzpostavitev etažne lastnine - posamezni del stavbe - prenos hipoteke - pogodbena hipoteka - izbris hipotekarnega bremena - hipotekarni upnik - prepoved razpolaganja
Za primere, ko je na zemljiški parceli, na kateri stoji stavba v etažni lastnini, hipoteka vpisana na podlagi poslovnih razpolaganj lastnika zemljiške parcele, ZVEtL-1 ne določa enakega pravila kot za hipoteke, pridobljene v izvršilnem postopku ali postopku zavarovanja. Zato bi morali etažni lastniki izbris teh hipotek (ki po splošnem pravilu preidejo na vse posamezne dele) zahtevati z izbrisno tožbo v pravdnem postopku.
Upnik v izvršilnem postopku ali postopku zavarovanja ne more pravno učinkovito pridobiti izvedenih pravic od vknjiženega lastnika, ki ni resnični lastnik.
Podana je situacija, ko je dolžnik v dolžniško upniškem razmerju opravil prepovedan promet (razpolagal s parcelo, na kateri je stala stanovanjska stavba in jo obremenil). Zato je sporno (le), v katerem postopku lahko pritožnik doseže izbris bremena s svojega etažnega dela.
ZPP člen 108. ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/2, 12/3, 12a, 12a/5, 12b, 12b/2.
nepopolna vloga - zavrženje predloga za taksno oprostitev - posledice nedopolnitve vloge - poizvedbe - ugotavljanje materialnega položaja vlagatelja - po uradni dolžnosti
Tožeča stranka ni predložila zadostnih podatkov, ki bi sodišču omogočili ustrezne poizvedbe ter presojo premoženjskega, likvidnostnega in finančnega stanja družbe.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 37/1-3, 37/1-5, 37/2, 40.
sodni izvedenec - nagrada za izvedensko mnenje - izjemno zahtevno izvedensko mnenje
Sodišče prve stopnje je s sklepom sodnemu izvedencu priznalo skladno z določbo 40. člena Pravilnika nagrado za izjemno zahtevno mnenje. Mnenje obsega 56 strani, ostalo pa so priloge - 196 strani (skupno od l. št. 112 do 238). Tako je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je sodni izvedenec preštudiral od 1000 do 2000 strani in mu skladno s 5. točko 1. odstavka 37. člena Pravilnika priznalo nagrado v višini 510,00 EUR ter za zbiranje in preučevanje dodatne dokumentacije po 3. točki 1. odstavka 153,00 EUR. Tako dejansko niti iz listinske dokumentacije sodnega spisa niti iz izvedenskega mnenja ne izhaja, da bi izvedenec preštudiral več kot 2000 strani, kar je pravilno ugotovilo v izpodbijanem sklepu sodišče prve stopnje, ko mu priglašenih stroškov v višini 776,60 EUR po drugem odstavku 37. člena Pravilnika ni priznalo.
misija - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka - tedenski počitek - vojska
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožniku tedenski počitek ni bil zagotovljen.
Evidence tožene stranke o obremenjenosti ne odražajo dejanskega stanja glede tožnikovih prostih dni, saj so bile tovrstne evidence za udeležence misije pripravljene vnaprej, z vnaprej predvidenimi datumi tedenskega počitka (nedelje), ter so bile vsak teden podpisane s strani vojakov, ne glede na to, ali je bil posamezniku na v evidenci navedeni dan tedenski počitek dejansko omogočen ali ne.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zmotna uporaba materialnega prava
Ker sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi bil podan kateri izmed nezakonitih odpovednih razlogov (zgolj ugotovitev, da naj bi tožničino opozarjanje na nekatere pomanjkljivosti pri toženkinem delovanju naletele na negativen odziv, ne pomeni, da je odpoved posledica tega opozarjanja), v postopku pa se je izkazalo, da je tožena stranka delo reorganizirala tako, da delo tožnice na delovnem mestu pravnice ni bilo več potrebno, saj je preostanek njenega dela prevzel njen nadrejeni, je odpoved z dne 11. 8. 2020 zakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - epidemija
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je pri toženi stranki prišlo do zmanjšanja produktivnosti, ki ni posledica epidemije covid-19. Iz listinske dokumentacije, ki potrjuje izpoved direktorice tožene stranke in trditve tožene stranke v postopku, izhaja, da se je dejansko zmanjšal celotni obseg dela na delovnem mestu delavec v skladišču in sicer predvsem zaradi izgube večje stranke konec leta 2019.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00049207
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 34a, 34a/1. ZIZ člen 29b, 29b/1, 171, 171/2. ZPP člen 163, 163/4.
ugovor zoper plačilni nalog - pristop k izvršbi na nepremičnino - vložitev več pritožb - enaka vsebina vlog - odmera sodne takse - nastanek taksne obveznosti - poseben sklep o stroških postopka - ena sodna taksa
Dejstvo, da naj bi bila vsebina vlog tretje, vloženih v več različnih (pristopnih) izvršilnih zadevah, identična, ni pomembno za vprašanje nastanka taksne obveznosti.
Čeprav je sodišče prve stopnje tehnično izdalo ločen sklep o stroških, gre za odločitev o stroških v zvezi z odločitvijo o glavni stvari in je tako sicer ločeno izdan sklep o stroških šteti za sestavni del sklepa, s katerim je bilo odločeno o ugovoru tretje in njenem predlogu za odlog. V takem primeru pa ZST-1 samostojne obveznosti plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep o stroških, če je izpodbijana tudi odločitev o glavni stvari, ne predvideva.
Sodišče prve stopnje je z opustitvijo materialnega procesnega vodstva in posledičnim zaključkom, da je tožbeni zahtevek v višini 9.419,09 EUR neopredeljen in tudi neizkazan in ga je zato zavrnilo, storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe.
Če drži, da je drugotožena stranka 20.2.2016 (listina B5) kot naročnik prvič zvedel, da prvotožena stranka kot podjemnik dolguje tožeči stranki kot sodelavcu, potem bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, koliko je v tistem trenutku bil dolg prvotožene stranke do tožeče stranke in kolikšen dolg drugotožene stranke iz istega posla do prvotožene stranke ob upoštevanju navedb strank, da je prvotožena stranka račune tožeče stranke prefakturirala na drugotoženo stranko in da je na podlagi tega drugotožena stranka plačevala prvotoženi stranki (obračuni plačil B9, B10 in B 19) in če je kakšen odprt in nesporen dolg drugotožene stranke do prvotožene stranke iz posla, ki ga je opravila tožeča stranka tedaj obstajal, potem je k plačilu zavezana od 20.6.2016 dalje tudi drugotožena stranka, ker je po 631. členu OZ.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - odločba upravnega organa - vezanost na pravnomočno odločbo - prekinitev postopka - zmotna uporaba materialnega prava - reparacijski zahtevek - reintegracijski zahtevek
Stališče sodišča prve stopnje, da je vezano na dokončno in izvršljivo odločbo upravnega organa, je materialnopravno zmotno. Sodišče je vezano na pravnomočno odločbo upravnega organa, kar pomeni, da je odločba postala pravnomočna, ker ni bila izkoriščena možnost izpodbijanja dokončne odločbe v upravnem sporu. V obravnavani zadevi pa je tožnik na upravnem sodišču sprožil spor v zvezi z dokončno odločbo o razveljavitvi Dovoljenja na podlagi Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Bosno in Hercegovino o zaposlovanju državljanov Republike Bosne in Hercegovine v Republiki Sloveniji z dne 14. 3. 2018. Od pravnomočne odločitve v tem sporu je odvisna pravilnost odločitve o reintegracijskem in reparacijskem zahtevku tožnika.
Ker je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je vezano na dokončno in izvršljivo, ne pa tudi pravnomočno odločitev v upravnem postopku, je preuranjeno zavrnilo tožnikov predlog za prekinitev postopka v točki I izreka in reparacijski ter reintegracijski zahtevek v točki V izreka.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora
Ker je dolžnik zanikal obstoj temelja za nastanek obveznosti, je s tem uveljavljal negativna dejstva in mu ni bilo potrebno predlagati oziroma predložiti nobenega dokaza. Za obstoj negativnih dejstev že po sami naravi stvari namreč ni mogoče predložiti dokaza, poleg tega pa je dokazno breme o obstoju izterjevanje obveznosti v zatrjevani višini na upniku in ne na dolžniku. Tako je dolžnik zadostil pravnemu standardu obrazloženosti ugovora (drugi odstavek 62. člena ZIZ), saj je zatrjeval dejstva, s katerimi bi lahko, če bi se izkazala za resnična, dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi.
Pritožbeno sodišče uvodoma izpostavlja, da iz vsebine izpodbijane odločbe (in tudi pritožbe) ne izhaja, da bi se nanašala na kakršnokoli uveljavljano postopkovno pravico družbe ... oziroma na kakršenkoli zahtevek omenjene družbe zoper toženko. Povedano drugače, ni izkazan pravni interes omenjene družbe za pritožbeno izpodbijanje sporne odločbe, saj se le-ta nanjo ne nanaša.
Tožničin tožbeni zahtevek ni bil zavrnjen iz razloga, ker stečajni upravitelj toženke ni prevzel pravdnega postopka, ampak iz razloga, ker je stečajni upravitelj prerekal v stečaju pravočasno prijavljeno tožničino terjatev in ker tožnica ni pravočasno predlagala nadaljevanja (zaradi začetka stečaja nad toženko) prekinjenega pravdnega postopka. Ker je torej tožnica zamudila prekluzivni rok iz Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSC00050387
ZIZ člen 295. ZPP člen 150/1.
plačilo sodne takse za tožbo kot procesna predpostavka - vpogled v sodni spis - pravica do vpogleda v spis na sodišču - izpolnitveni rok
ZIZ v prvem odstavku 29.b člena določa vloge, za katere je plačilo sodne takse procesna predpostavka. Sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo še pred potekom roka za pritožbo zoper sklep z dne 29. 10. 2020 (t. j. sklepa o ugovoru dolžnika zoper plačilni nalog). Vendar iz spisovnih podatkov izhaja, da je dolžnik plačal sodno takso za ugovor zoper sklep o izvršbi. To pomeni, da so bile v konkretnem primeru podane vse procesne predpostavke za vsebinsko odločanje sodišča o dolžnikovem ugovoru.
Dolžnik ima kot stranka izvršilnega postopka pravico do pregledovanja in prepisovanja sodnega spisa ob vsakršnem času in mu tega ni mogoče prepovedati (prvi odstavek 150. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Za slednje tudi ne potrebuje vlagati nobenih vlog.
Tožnika v postopku nista dokazala, da je bil ves njun čas, ko nista vozila, takšne narave, da bi morala biti na razpolago delodajalcu, in bi se skladno z definicijo delovnega časa po 3. členu ZDCOPMD ta čas štel v delovni čas.