dovolitev priglašenih del - predhodno vprašanje – prekinitev postopka – sporno lastništvo nepremičnine – zaznamba spora v zemljiški knjigi
Razlog za prekinitev postopka za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del zaradi rešitve predhodnega vprašanja ne more biti zaznamba spora na nepremičnini, če je vložnik zahteve za izdajo odločbe lastninsko pravico na nepremičnini, ki je predmet predvidenega posega v prostor, izkazal z izpiskom iz zemljiške knjige. Zaznamba spora namreč nima za posledico izgube lastninske pravice.
dopolnitev dokaznega postopka – trditveno in dokazno breme
Po presoji pritožbenega sodišča ocena prvostopnega organa, da se gradnja mejnega zidu ne dovoli, ki jo je utemeljil z navedbo pogojev, ki jih določa Odlok o pomožnih objektih, ne zadošča. Po navedenem Odloku imajo sosedje pravico nasprotovati gradnji in dokazovati, da so prizadete njihove pravice in zakoniti interesi. Vendar zgolj zatrjevanje teh dejstev ne zadošča, kot pravilno poudarja sodišče prve stopnje. Tožnik zatrjuje, da mu gradnja zidu odvzema razgled in osončenje. To trditev pa je dolžan dokazati oziroma mora upravni organ izvesti v tej smeri dokazni postopek in ugotoviti resnično stanje stvari in šele na tej podlagi sprejeti odločitev, ali predmetna gradnja resnično posega v interese soseda.
ZUS člen 60, 60/3, 67, 67/2.ZUS-1 člen 73. ZUP 251, 251/3.
dopolnitev dokaznega postopka – vezanost na pravno mnenje sodišča – vrnitev v ponovno odločanje organu prve stopnje
Odstop zadeve v reševanje prvostopnemu organu je v skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP in je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da bo organ prve stopnje hitreje in bolj ekonomično odpravil ugotovljene pomanjkljivosti v postopku. Zatrjevanih bistvenih kršitev postopka v upravnem sporu sodišče prve stopnje ni storilo, saj je s tem, ko se je sklicevalo na razloge, ki so navedeni v izpodbijani odločbi, upoštevalo določbo 2. odstavka 67. člena ZUS in mu zato pravilnih razlogov za odločitev ni bilo potrebno ponavljati.
lokacijsko dovoljenje - status stranke oziroma stranskega udeleženca – dokaz o pravici razpolaganja z zemljiščem - zemljiškoknjižni izpisek
Če tisti, ki je zahteval položaj stranke ali stranskega udeleženca v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja za zatrjevani status ni izkazal nobene okoliščine, je bila njegova pritožba zoper lokacijsko dovoljenje pravilno zavržena.
Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1).
lokacijsko dovoljenje – legalizacija - dovozna pot - soglasje
Iz „situacije obstoječega stanja“ v lokacijski dokumentaciji je razvidno, da imata investitorja dostop do objekta, ki je predmet legalizacije, z južne strani objekta. Tudi tožnika sta potrdila, da dovoz z južne strani obstaja, k legalizaciji pa sta podala tudi brezpogojno soglasje. Zato so neutemeljeni njuni ugovori, ki se nanašajo na dovozno pot k objektu legalizacije.
ZUN člen 54, 55.ZUS-1 člen 22, 22/1, 73, 73/1, 75, 75/3, 76.ZPP člen 350, 350/2.
lokacijsko dovoljenje – pogoji za izdajo – skladnost s pogoji PUP – osončenje – zdravo življenjsko okolje – imisije – varstvo stvarnopravnih pravic
Tožnika samo z navedbami o poslabšanju bivalnih pogojev zaradi senčenja in oteženega dostopa, tudi po presoji pritožbenega sodišča ne moreta uspeti. Za te navedbe nista predložila dokazov. V postopku pa so bila upoštevana vsa predpisana merila in pogoji za poseg v prostor in pridobljena ocena osončenja, ki jo tožnika z nasprotnim dokazom nista izpodbila. S sklicevanjem na drug sodni postopek tožnika ne moreta nadomestiti svojega trditvenega in dokaznega bremena v tem postopku. V tem postopku tožnika tudi ne moreta varovati svojih pravic in pravnih koristi iz naslova prepovedi medsebojnega vznemirjanja in prepovedi imisij, saj gre pri tej prepovedi in imisijah za zatrjevani poseg v civilnopravno sfero na stvarnopravni podlagi, za katero so pristojna sodišča splošne pristojnosti.
gradbeno dovoljenje – nadomestna gradnja – skladnost s pogoji PUP
PUP sicer nima določb o tem, kaj je šteti za nadomestno gradnjo, je pa to določeno v 2. členu (točka 7.3) ZGO-1, ki določa, da je nadomestna gradnja izvedba del, ko se na mestu odstranjenega objekta ali v njegovi neposredni bližini, vendar znotraj gradbene parcele, zgradi nov objekt, s katerim se bistveno ne spremeni namembnost, zunanjost, velikost in vplivi na okolje dosedanjega objekta, ki se ga pred začetkom uporabe nadomestnega objekta odstrani. V obravnavanem primeru tako ne gre za nadomestno gradnjo, saj gre za objekte, ki so bili namenjeni proizvodnji, namembnost predvidene gradnje pa je stanovanjska, prav tako pa gre za odstopanje po površini.
V upravnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja je mogoče varovati le javno pravni interes, za kar so pristojne inšpekcijske službe in drugi pooblaščeni soglasodajalci.
Ker sodišče prve stopnje ni samo ugotavljalo dejanskega stanja zadeve oziroma ni ugotovilo drugačnega dejanskega stanja kot tožena stranka, pritožba zoper sodbo glede na določbo 1. odstavka 73. člena ZUS-1 ni dovoljena.
Obnova postopka za izdajo gradbenega dovoljenja je dovoljena le v enomesečnem roku od tedaj, ko je stranka izvedela ali bi lahko izvedela za vsebino gradbenega dovoljenja.
lokacijsko dovoljenje - obnova postopka - skladnost s pogoji iz lokacijske dokumentacije in PUP
Na podlagi podatkov, zbranih v prejšnjem in v obnovljenem postopku, se prejšnja odločba (lokacijsko in gradbeno dovoljenje) lahko tudi pustita v veljavi.
priglasitev del - izkazanost pravice graditi - lastništvo zemljišča
Ker v obravnavani zadevi iz zemljiškoknjižnega izpiska izhaja, da sta investitorja lastnika parc.št. 15 k.o. ..., je pravilna ugotovitev upravnega organa v izpodbijani odločbi, da je investitor izkazal razpolagalno pravico z zemljiščem.
ZGO člen 33a. ZUN člen 54, 54/2, 55, 55/1.ZUS-1 člen 40, 40/3, 75, 75/2, 85, 85/1-1, 59, 59/2. ZUS člen 72, 72/4.
dopustnost gradnje - pogoji PUP - opustitev oprave glavne obravnave
Ker tožena stranka v upravnem postopku ni ugotovila, v katero od različnih območij, glede na primarni namen po Odloku PUP, spada parcela prizadete stranke, ji je prvostopno sodišče pravilno naložilo, da mora v ponovljenem postopku ugotoviti, v katerem območju leži parcela. Skladno s to ugotovitvijo bo lahko tožena stranka presodila, ali dejavnost prizadete stranke (orodjarstvo) izpolnjuje pogoje Odloka PUP o dovoljenih dejavnostih na območju, kamor spada parcela ter ali je dejavnost dopustna z vidika povzročanja motenj v okolju.
Če postane odločba, katere zakonitost je predmet presoje v upravnem sporu, izvršljiva šele s pravnomočnostjo, ni potrebe po odložitvi njene izvršitve, dokler ni končan upravni spor.