enotno dovoljenje za gradnjo - ničnost - čistilna naprava - razvrednotenje okolja - odškodnina - nadomestilo - pravna podlaga
Poročilo o vplivih na okolje je podlaga za določitev upravičencev do odškodnine za razvrednotenje okolja; če v že začetih postopkih investitor ne privoli v presojo vplivov po določbah ZVO, pristojni organ od njega ne more zahtevati predložitev poročila, niti izdano dovoljenje ni nično, če mu ni priložen dokaz iz 3. odstavka 78. člena ZVO.
priglasitev del - funkcionalno zemljišče v solasti - dokaz o pravici razpolaganja
Glede na ugotovitev izvedenca, da stavbišče atrija predstavlja funkcionalno zemljišče za stene okoli atrija, predmetni atrij predstavlja funkcionalno zemljišče stavbe. To zemljišče je v solastnini vseh solastnikov stavbe. Tožnik bi izkazal pravico razpolaganja z atrijem le, če bi pridobil soglasje vseh solastnikov stavbe.
ZUS člen 10, 10/2, 13, 13/2, 69.ZS člen 97, 97/1, 97/2.SPZ člen 91.
spor o pristojnosti - začasna odredba - pridobitev gradbenega dovoljenja - priključitev objekta na komunalno omrežje - soglasje lastnikov sosednjih zemljišč - nadomestitev soglasja - nujna pot
Nadomestitve soglasja sosedov, ki ne dovolijo posega v njihova zemljišča zaradi napeljave infrastrukturnih objektov, ni možno reševati v upravnem postopku za izdajo gradbenega dovoljenja, saj gre za civilnopravno razmerje, o tem pa tudi ne more odločati Upravno sodišče. Zato to tudi ni pristojno za izdajo začasne odredbe po 69. členu Zakona o upravnem sporu. To vprašanje ureja Stvarnopravni zakonik v okviru poglavja o določitvi nujne poti (91. člen).
stranski udeleženec v upravnem postopku - status stranke v upravnem sporu - uveljavljanje svoje pravice ali pravne koristi
S tem, ko je bil tožeči stranki priznan v upravnem postopku status stranke in ji je bila vročena odločba, ki je predmet presoje v tem upravnem sporu, bi moralo sodišče tožeči stranki priznati tudi status stranke v upravnem sporu.
ukrep gradbenega inšpektorja - dovoljenost revizije - vrednostni izpodbijanega dela akta - zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme
V obravnavani zadevi ne gre za spor, v katerem je pravica oziroma obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, saj gre za spor o ukrepu gradbenega inšpektorja, ki ni izražen v denarni vrednosti, zato se revizija po 1. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 ne dovoli. Revident mora navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, ter navedeno tudi izkazati. Šele takrat bi bila mogoča presoja, ali ima izpodbijana odločitev zanj res zelo hude posledice.
inšpekcijski ukrep - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda - škoda zaradi ravnanja stranke po izdaji odločbe - škoda, ki nastane tretjim osebam
V zvezi z zatrjevano škodo, ki bi tožeči stranki nastala z odstranitvijo skladiščnega prostora oziroma zatrjevano vrednostjo strojev in surovin v tem prostoru, sodišče meni, da se tožeča stranka ne more uspešno sklicevati na škodo zaradi stanja, ki ga je sama povzročila s protipravnim ravnanjem. Tožeči stranki je bila naložena (samo) odstranitev betonskih temeljev, za katere je bilo ob inšpekcijskem ogledu ugotovljeno, da jih je postavila v nasprotju s predpisi. Očitno pa je kljub temu z deli nadaljevala ter postavila montažni šotor, ki pa se, kot je razvidno iz njenih navedb in priloženih fotografij, niti ne uporablja kot skladiščni prostor, pač pa kot delavnica. Po lastnih navedbah je tudi vse stroje in material kupila že po izdaji izpodbijane odločbe, torej v času, ko je vedela, da je njen poseg - postavitev temeljev, v nasprotju s predpisi. V zvezi s pritožbenimi ugovori, ki se nanašajo na škodo, ki bi z izvršitvijo izpodbijanega akta nastala družbi A. d.o.o., sodišče meni, da tožeča stranka z zatrjevano škodo, ki naj bi nastala pravni osebi in tretjim fizičnim osebam (delavcem) ne izkazuje škode, ki bi nastala njej kot inšpekcijskemu zavezancu.
ZGO-1 člen 190. ZUN člen 54, 54/2.ZUS-1 člen 59, 59/2, 59/2-2, 66, 72, 72/5, 73, 73/1, 75, 75/1-3, 75/2.
lokacijsko dovoljenje - gradnja prizidka - skladnost posega s PUP - poslabšanje življenjskih razmer sosedov - ustna obravnava v upravnem postopku - neopravljena glavna obravnava - odločanje glede na dejansko stanje, ugotovljeno v upravnem postopku - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog
V obravnavanem primeru tožnika zatrjujeta, da ni poskrbljeno za parkiranje avtomobilov prizadete stranke. Glede tega je bilo tožnikoma že pojasnjeno, da taki ugovori niso pomembni pri izdaji lokacijskega dovoljenja in jih zato upravna organa in sodišče prve stopnje niso mogli upoštevati.
nedovoljen poseg v prostor - prispevek za uzurpacijo prostora
Zaradi nedovoljenega posega v prostor je investitorju po zakonu nastala obveznost, da mora plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora. Zato revizijsko sodišče ugotavlja, da je bil materialni zakon pravilno uporabljen.
zavrnitev zahtevka za delno legalizacijo objekta – nejasen izrek odločbe – bistvena kršitev določb postopka
Ker izpodbijane sodbe glede tožnikovih ugovorov, ki se nanašajo na legalizacijo izzidka in na odmik tega izzidka od parcelne meje (od katerega je odvisna presoja pravilne uporabe materialnega prava), ni mogoče preizkusiti, je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu.
ZGO-1 člen 54, 54/2-1, 66, 66/1-1.ZUS-1 člen 59, 59/2, 73, 73/1, 75, 75/1-3, 107, 107/1.ZUP člen 6, 99.
gradbeno dovoljenje – podaljšanje roka za dopolnitev vloge v upravnem postopku – izpodbijanje dejanskega stanja v pritožbi
Tudi po mnenju pritožbenega sodišča upravičenja za podaljšanje roka ni moč vezati na neko negotovo dejstvo, za katero se ne ve, ali se bo sploh uresničilo in kdaj se bo uresničilo, kot to skušata storiti tožnika, sklicujoč se na morebitne spremembe prostorskih predpisov, zato je bila njuna zahteva za podaljšanje roka za dostavo projekta pravilno zavrnjena. Ker tožnika zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja v roku, ki ga je določil upravni organ, nista dopolnila s predložitvijo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je obvezna sestavina zahteve, kot to določa 1. točka drugega odstavka 54. člena ZGO-1, je upravni organ pravilno zavrgel zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja, saj vsebinsko o zahtevi ni mogel odločiti.
ZVO člen 55, 56, 57, 59. Uredba o vrstah posegov v okolje, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna člen 5. ZGO člen 33a, 35, 35/2.ZUS-1 člen 76, 107, 107/2.
enotno dovoljenje za gradnjo - presoja vplivov na okolje
Podlaga za presojo vplivov na okolje je Poročilo o vplivih na okolje.
ZUN člen 54, 54/2. ZUS člen 16, 16/1, 23, 23/3, 64, 64/3, 80, 80/3-3.ZUS-1 člen 104.ZPP člen 154, 154/1, 155, 165, 165/2.
lokacijsko dovoljenje za legalizacijo objekta - zavrnitev izdaje lokacijskega dovoljenja - skladnost objekta s prostorskim izvedbenim aktom - razlaga pogojev iz prostorskega izvedbenega akta - zastrtost vedute in osončenja - obvezna razlaga občinskega sveta - povrnitev stroškov upravnega spora - načelo uspeha
Lokacijsko dovoljenje se izda v skladu s pogoji, ki jih določa PUP; če upravni organ razlaga določbe PUP v nasprotju z obvezno razlago PUP, je podan razlog za odpravo njegove odločbe.
ZUN člen 54, 54/2, 55, 55/1. ZGO člen 33a.ZUS-1 člen 75, 75/2. ZUS člen 50, 50/2, 72, 72/4.
enotno dovoljenje za gradnjo – legalizacija objekta – skladnost s prostorsko ureditvenimi pogoji – urbanistični in arhitekturni pogoji
Pri presoji skladnosti lokacijske dokumentacije in enotnega dovoljenja za gradnjo s prostorsko ureditvenimi pogoji je treba upoštevati tako urbanistične kot arhitekturne pogoje.
ZUS-1 člen 5, 5/2, 82, 82/2, 107, 107/2. ZUS člen 1, 1/4, 21, 21/4.
občinski odlok - posamični akti - začasni ukrepi za zavarovanje urejanja prostora
Že v svojem sklepu, opr. št. U-1-86/04 (Uradni list RS, št. 90/2005) in tudi v sklepu, opr. št. U-1-321/05-6 z dne 12.1.2006, je Ustavno sodišče Republike Slovenije, ko je obravnavalo pobudo tožeče stranke za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijanega Odloka ter jo je zavrglo, navedlo, da so akti, s katerimi občine zaradi zavarovanja izvedbe predvidenih prostorskih ureditev začasno določijo z zakonom predvidene ukrepe, po svoji naravi posamični akti. Tudi izpodbijani del tega Odloka na določenih zemljiščih odreja konkretne prepovedi, ki bodo zaznamovane v zemljiški knjigi. Ta akt po mnenju Ustavnega sodišča torej v tem delu ureja posamična razmerja, čeprav ga je v obliki odloka sprejel Občinski svet Občine ... Ker Ustavno sodišče za njegovo presojo ni pristojno, je pobudo tožečih strank za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti v delu, ki se nanaša na ta Odlok, zavrglo. Pri tem je Ustavno sodišče sprejelo stališče, da se zakonitost aktov organov lokalnih skupnosti, izdanih v obliki predpisa, kolikor urejajo posamična razmerja, presoja v upravnem sporu (4. odstavek 1. člena ZUS). Menilo je tudi, da pobudnici (tožeči stranki) zato lahko izpodbijata navedeni Odlok s tožbo pri Upravnem sodišču v roku 30 dni od vročitve sklepa Ustavnega sodišča o zavržbi pobude (4. odstavek 21. člena ZUS).
podlaga za izdajo enotnega dovoljenja – neskladje z lokacijsko dokumentacijo - bistvena kršitev določb postopka
Ker izpodbijane sodbe glede ugovorov tožnikov, ki se nanašajo na lokacijo objekta in pogoje gradnje spornega objekta, zaradi neusklajenosti enotnega dovoljenja s predloženo lokacijsko dokumentacijo, na katero se izpodbijana sodba sklicuje, ni mogoče preizkusiti, je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu.
V obravnavani zadevi gre po vsebini za drugačen zahtevek, kot je bil podan v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ob tem pa še za spremembo investitorja, saj gre v postopku za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo za delno legalizacijo že zgrajenih objektov, za katere v takem obsegu ni bilo izdano lokacijsko dovoljenje in je bila v tem postopku lokacijska dokumentacija dopolnjena. Poleg navedenega je bil postopek za izdajo gradbenega dovoljenja, še preden je upravni organ odločal o izdaji enotnega dovoljenja za gradnjo, že zaključen in zahteva zavrnjena. Ker je bilo gradbeno dovoljenje v obnovljenem postopku razveljavljeno, enotno dovoljenje za gradnjo pa je bilo izdano naknadno na podlagi dopolnjene lokacijske in projektne dokumentacije, tako ni mogoče govoriti o tem, da je upravni organ odločal dvakrat o isti stvari.
ZGO-1 člen 190, 190/1. ZUN člen 54, 54/2.ZVPoz člen 22, 22/1-2, 23, 23/1-1, 68.
lokacijsko dovoljenje – varstvo pred požarom – soglasje inšpekcije za varstvo pred požarom
ZVPoz, kot je veljal v času izdaje odpravljenega prvostopnega upravnega akta, je v 2. točki prvega odstavka 22. člena določal, da je treba pri načrtovanju in izvajanju prostorskih planskih aktov upoštevati prostorske, gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom, zlasti pa zagotoviti potrebne odmike med objekti ali potrebno protipožarno ločitev. V 1. točki prvega odstavka 23. člena pa je ZVPoz določal, da se morajo pri projektiranju in graditvi objektov, napeljav, opreme in postrojev ter pri izdelavi naprav in izdelkov upoštevati ukrepi varstva pred požarom, zlasti pa ukrepi za zmanjšanje možnosti nastanka požara. Že iz navedenega izhaja, da mora lokacijska dokumentacija vsebovati tudi rešitve glede požarne varnosti.
Taksativno naštevanje posameznih vrst objektov, za katere je dovoljena nadomestna gradnja, kaže na omejevanje nadomestne gradnje tudi v smislu istovrstnosti objekta glede namembnosti. Dopustnost nadomestne gradnje je presojati tudi v odvisnosti od obstoječega objekta, ki naj se nadomesti.
gradbeno dovoljenje – sprememba gradbenega dovoljenja – skrajšani ali redni postopek – požarna varnost
Ker gre v obravnavani zadevi za spremembo pogojev, določenih z gradbenim dovoljenjem z dne 2.9.2003, ti pogoji pa se nanašajo na požarno varnost rekonstruiranega objekta in sosednjih objektov, se po presoji pritožbenega sodišča glede na naravo pogojev navedeno gradbeno dovoljenje lahko spremeni samo po enakem postopku, kot je bilo to dovoljenje izdano.