Sodišče prve stopnje je utemeljilo svojo odločitev s tem, da naložena ustavitev gradnje in rušenje nedokončanih nelegalno postavljenih objektov ne morejo predstavljati težko popravljive škode in da zato tožeča stranka niti ni izkazala pogojev za izdajo začasne odredbe. Razlogi sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu so torej jasni in se izpodbijani sklep da preizkusiti.
DENACIONALIZACIJA - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS1010953
ZUS člen 23, 23/3, 93.ZUS-1 člen 104, 105, 106, 107.ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/2.
enotno dovoljenje za gradnjo - legalizacija objekta - funkcionalno zemljišče - zahteva za denacionalizacijo - prekinitev postopka - stroški postopka
Z izpodbijanim enotnim dovoljenjem za gradnjo ni bilo odločeno le o legalizaciji objekta, temveč je bilo poseženo tudi v položaj denacionalizacijskega upravičenca, saj je bilo določeno funkcionalno zemljišče in to za vso preostalo površino parcele, za katero je sicer vložena zahteva za denacionalizacijo. Postopek za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo bi se moral zato prekiniti, do odločitve o zahtevku za denacionalizacijo, pri čemer bi se v okviru denacionalizacijskega postopka v skladu s prakso tožene stranke določil obseg zemljišča, ki se vrača v naravi, in bi se o tem vračanju odločilo, šele nato pa bi se lahko na preostalem zemljišču določilo funkcionalno zemljišče.
začasna odredba - odmera komunalnega prispevka – nastanek težko popravljive škode
Plačilo komunalnega prispevka je strošek gradnje, ki ga mora navesti ter vključiti v stroške investicije, zato je nesmiselno zatrjevanje, da bo zaradi plačila dela stroškov gradnje, ki jih predstavlja komunalni prispevek, otežena gradnja stanovanjske hiše in s tem otežena rešitev stanovanjskega problema ter da bo podana možnost blokade njegovih denarnih sredstev in možnost zaostanka gradbenih del.
gradbeno dovoljenje - ustanovitev služnosti v javno korist - začasna odredba - načelo sorazmernosti - prizadetost javne koristi - težko popravljiva škoda
Ker gre pri gradnji gospodarske infrastrukture za očitno prevladujočo javno korist, bi morala tožeča stranka za odložitev izvršitve izpodbijanih aktov izkazati takšne okoliščine, ki bi bile močnejše od podanega javnega interesa.
ZGO člen 3, 3/3, 33a, 33a/2, 36, 36/1.ZGO-1 člen 191, 191/2. ZUN člen 53, 54, 54/1.ZUP člen 147.ZUS-1 člen 59, 59/2, 74, 74/3, 74/4.
enotno dovoljenje za gradnjo - rušenje objektov - pravica graditi - predhodno vprašanje v upravnem postopku - glavna obravnava pred sodiščem druge stopnje
Na podlagi predloženih podatkov in listin, in sicer zemljiškoknjižnega izpiska, v katerem je vpisana plomba za vknjižbo lastninske pravice v korist investitorice, in v obliki notarskega zapisa, sklenjene pogodbe o pripojitvi, je sodišče prve stopnje pravilno sklepalo, da je investitorica izkazala pravico graditi na predmetnih zemljiščih. Ker je prizadeta stranka glede na navedeno lastnica predmetnih zemljišč, tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni podana kršitev 147. člena ZUP glede prekinitve postopka izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo in rešitve predhodnega vprašanja lastništva spornih zemljišč. Prav tako ni bilo razlogov za prekinitev gradbenega postopka zaradi predhodne rešitve denacionalizacijskega vprašanja. Iz sodbe Vrhovnega sodišča RS, št. U 1730/94 z dne 3.4.1996 izhaja, da ni pogojev za vračanje predmetnih zemljišč v naravi, saj je bil s citirano sodbo zavrnjen predlog tožnika za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denacionalizacijskega zahtevka, med drugim tudi glede spornih zemljišč. Poleg tega pa so bili objekti, ki so predmet rušenja po predmetni odločbi, zgrajeni po podržavljenju.
ZGO člen 33a, 33a/2. ZUN člen 54, 54/2.ZZdrI člen 2.
enotno dovoljenje za gradnjo baznih postaj - soglasje pristojnih organov - soglasje zdravstvenega inšpektorata - strokovno mnenje Inštituta za varovanje zdravja - sevanja mobilne telefonije
V obravnavani zadevi je pomembno dejstvo, da so bila k dokumentaciji dana vsa zahtevana soglasja. Soglasodajalci so dolžni varovati v splošnem interesu s predpisi varovane dobrine do meje, predpisane z normativi. Upravni organi morajo pri odločanju o teh posegih, v okviru svojih pooblastil, po uradni dolžnosti preverjati, ali je predvidena gradnja po veljavnih predpisih mogoča in pod kakšnimi pogoji. Pri tem pa niso pristojni v postopku izdaje upravnega dovoljenja teh soglasij tudi preverjati.
gradbeno dovoljenje - prepoved gradnje - odlok o začasnih ukrepih - zavrnitev zahteve za izdajo
Ker je z Odlokom o začasnih ukrepih prepovedana gradnja, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbo, saj iz navedenega razloga tudi ni dopustna izdaja gradbenega dovoljenja. V skladu z načelom zakonitosti, določenem v 6. členu ZUP, upravni organ dolžan upoštevati predpis, veljaven v času odločanja in ne predpis, veljaven v času vložitve zahteve.
Lokacijsko dovoljenje se za objekte, naprave ali druge posege v prostor na območjih, ki se urejajo s prostorsko ureditvenimi pogoji, izda v skladu s pogoji, ki jih določa lokacijska dokumentacija.
stranski udeleženec - pravni interes - status stranke - enotno gradbeno dovoljenje
Sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo določb ZUN in ZGO, ko je uporabilo enake kriterije za presojo statusa stranskega udeleženca, kot veljajo po navedenih predpisih za ugotavljanje in izkazovanje investitorjeve lastninske pravice oziroma njegove pravice do gradnje na nekem zemljišču.
ZGO člen 33, 33a.ZGO-1 člen 191, 191/2. ZUN člen 54, 54/1, 54/2.
enotno dovoljenje za gradnjo - odmik od meje - soglasje sosedov
Obvezno soglasje sosedov k manjšemu odmiku od parcelne meje, kot je določen v Odloku o PUP, mora obstajati v času izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo, in ne prej, saj ga je mogoče tudi preklicati.
dovolitev priglašenih del - neskladje s prostorskim izvedbenim aktom - pravica gradnje
Predmetne ograje ni mogoče uvrstiti med pomožne objekte, kot jih opredeljuje odlok, saj ni grajena iz predpisanega materiala. Tako je utemeljena zavrnitev zahteve za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del že zaradi neskladnosti s prostorskim izvedbenim aktom.
enotno dovoljenje za gradnjo - predhodno vprašanje – lastninska pravica – pravica gradnje – ničnost prenosa lastninske pravice – denacionalizacijski zahtevek
Upravni organ ne more zavrniti zahteve za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo in se pri tem sklicevati na nerešeno predhodno vprašanje – dopustnost pravnega posla, ki je bil podlaga za vpis investitorja v zemljiški knjigi na zemljišču predvidenega posega. Od rešitve tega vprašanja je namreč odvisno, ali investitor izkazuje pravico gradnje, zato mora predhodno vprašanje rešiti sam ali pa prekiniti postopek.
enotno dovoljenje za gradnjo - legalizacija - skladnost s pogoji prostorskega izvedbenega akta
Ko gre za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo po 33. a členu Zakona o graditvi objektov, ki je veljal v času izdaje prvostopnega upravnega akta, je moral investitor zahtevi za izdajo tega dovoljenja poleg dokazil iz 36. člena tega zakona, razen pravnomočnega lokacijskega dovoljenja, predložiti tudi dokazila, ki so po predpisih o urejanju prostora potrebna za izdajo lokacijskega dovoljenja. Lokacijsko dovoljenje pa se izda v skladu s pogoji, ki jih določa lokacijska dokumentacija, izdelana na podlagi prostorskega izvedbenega akta, ki ureja območje posega; mejaš (fizična oseba) pa v postopku ne more varovati javnega dobrega.