Zelo hudih posledic, ki jih zatrjujejo tožniki, to je možnost, da nepremičnina, na katero se nanaša izdano enotno dovoljenje za gradnjo, tožnikom ne bo vrnjena v naravi, pa ni mogoče uveljavljati v obravnavanem upravnem sporu. Takšne posledice bi tožniki lahko preprečili v postopku denacionalizacije oziroma lastninjenja oziroma z izpodbijanjem pogodbe, na podlagi katere je investitor obravnavanega posega v prostor postal lastnik obravnavanega zemljišča.
gradbeno dovoljenje – dovoljenost revizije – zelo hude posledice
Ker revidentka, razen pavšalnega zatrjevanja, da ima izpodbijana odločitev zanjo zelo hude posledice, svojih trditev ni z ničemer obrazložila, niti jih ni konkretizirala, da bi jih sodišče lahko preizkusilo, obstoja zelo hudih posledic ni izkazala.
ukrep gradbenega inšpektorja - ustavitve gradnje in odstranitev objekta - objekt, za katerega je potrebno gradbeno dovoljenje
Ob pravilni ugotovitvi, da je tožnik gradil objekt brez gradbenega dovoljenja in da objekta ni mogoče uvrstiti med objekte iz 3. člena ZGO-1, za katere gradbeno dovoljenje ni potrebno, je bil z odreditvijo inšpekcijskega ukrepa ustavitve gradnje in odstranitve objekta pravilno uporabljen materialni zakon – določbe 152. člena ZGO-1.
enotno dovoljenje za gradnjo – umik tožbe v pritožbenem postopku – ustavitev postopka – razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Glede na umik tožbe pred pravnomočnostjo enotnega dovoljenja za gradnjo je bilo treba na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1 postopek s sklepom ustaviti.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS1011232
ZUS-1 člen 32, 32/2.
začasna odredba – težko popravljiva škoda – izvršitev inšpekcijske odločbe
Tožnik mora že v zahtevi za izdajo začasne odredbe konkretno navesti in izkazati okoliščine in pa dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in višino škode, da je mogoča presoja, ali je zanj škoda težko popravljiva. Samo pavšalna zatrjevanja, da tožniku nastaja materialna škoda, ne morejo biti podlaga za sklep, da bo tožniku z izvršitvijo inšpekcijske odločbe prizadeta težko popravljiva škoda.
Odlok o PUP v 8. členu, ki ureja merila in pogoje za prometno urejanje, sicer določa, da morajo slepo zaključene ceste imeti obračališče, vendar pa to s predmetom tega upravnega spora, to je lokacijsko dovoljenje za gradnjo stanovanjske hiše, ni neposredno povezano. Investitorka je namreč pridobila potrebna soglasja lokalne skupnosti in komunalnih služb ter izkazala, da je urejen dostop z javne ceste do novo zgrajenega objekta, kar je pogoj za izdajo lokacijskega dovoljenja za predvidene objekte. Ni pa predmet tega upravnega spora presoja skladnosti ureditve A. ceste s PUP.
dovoljenost revizije – zelo hude posledice – ukrep gradbenega inšpektorja – sklep o dovolitvi izvršbe – vrednost spornega predmeta – trditveno in dokazno breme
Revidentka trditvenega in dokaznega bremena o obstoju zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije ni izpolnila s trditvijo, da ima izpodbijana sodba zanjo zelo hude posledice, ker bi z rušitvijo objekta prišlo do ukinjanja kmetijske proizvodnje. Rušitev spornega objekta, ki je v uporabi kot hlev in kot lopa za spravilo kmetijskih strojev in krme, namreč sama po sebi ne pomeni ukinitve kmetijske proizvodnje.
Z izpodbijano odločbo, s katero je bilo odločeno, da se z dnem pravnomočnosti odločbe tožnik izbriše iz imenika ZAPS, se tožniku ne prepoveduje opravljanje vseh dejavnosti v okviru pridobljene izobrazbe, temveč le določenih, drugih dokazov glede ogroženosti, ki bi jih Vrhovno sodišče lahko preizkusilo, pa ni predložil. Revizija zato ni dovoljena.
gradbeništvo – dovoljenost revizije - zelo hude posledice
Revidentka ni izkazala pogoja za dovoljenost revizije, saj neizdaja gradbenega dovoljenja še ne pomeni hudih posledic. V obravnavani zadevi ne gre za rušitev objekta, tudi sicer pa dejstvo, da zaradi nizkih dohodkov revidentka ne bo mogla ponovno zgraditi kleti, ne pomeni hudih posledic, saj s tem ni ogroženo njeno preživetje.
V obravnavani zadevi ne gre za spor, v katerem je pravica oziroma obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, saj gre za spor o izdaji gradbenega dovoljenja, zato dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne pride v poštev. Ker revidentka ne navaja, katero naj bi bilo pomembno pravno vprašanje, ni izpolnila trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogojev za dovolitev revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS1011233
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3.
gradbeništvo – dovoljenost revizije – vrednost izpodbijanega dela akta – pomembno pravno vprašanje – vprašanja postopkovne narave in vprašanja popolnosti upravnih spisov – zelo hude posledice za stranko
Vprašanja postopkovne narave in popolnosti spisa, ki so zakonsko urejena in je njihova razlaga in uporaba jasna že na podlagi jezikovne razlage zakonskega besedila, niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revident z navedbo, da bo moral objekt porušiti iz z opisom posledic, ki bodo zanj nastale v primeru rušitve objekta, tudi ni izkazal pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Posledica zavrnitve izdaje lokacijskega dovoljenja namreč ni odstranitev objekta. Revident pa tudi ni izkazal, da mu takšna posledica (odstranitev objekta) neposredno grozi.
stranka v upravnem sporu – stranka v upravnem postopku – predhodni preizkus tožbe v upravnem sporu – procesna predpostavka – gradbeno dovoljenje
V upravnem sporu o zakonitosti upravnega akta položaja stranke ne more imeti oseba, ki ni sodelovala kot stranka oziroma stranski udeleženec v upravnem postopku (17. člen ZUS-1).
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS1011372
ZUS-1 člen 2, 5, 5/4, 36, 36/1-4.
akt, ki se izpodbija v upravnem sporu – dokončen akt – zavrženje tožbe – obseg pritožbene presoje
V obravnavanem primeru je tožena stranka odpravila sporni odločbi prvostopenjskega upravnega organa in mu zadevo vrnila v ponovni postopek. Takšna odločba tožene stranke torej ni akt iz 2. člena ZUS-1, saj ne posega v pravni položaj tožeče stranke in z njo ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke.
gradbeništvo – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje - poseg v ustavne pravice – vrednost izpodbijanega dela akta – dovoljenost pritožbe – nepopoln pravni pouk
Pomembnost pravnega vprašanja je treba presojati glede na vsebino obravnavane zadeve.
Pomanjkljiv ali napačen pravni pouk v sodni odločbi ne more biti v škodo strank.
ZUS člen 50, 50/2, 59, 72, 72/4. ZUS-1 člen 59, 63, 75, 75/2, 85, 85/1-1.
enotno dovoljenje za gradnjo – varovanje pravnega interesa – zavrnjena tožba – glavna obravnava
Ugovore, ki se nanašajo na pravilno uporabo materialnega prava, lahko tožnice uveljavljajo v upravnem sporu, četudi jih niso uveljavljale v upravnem postopku, vendar v okviru varovanja svojih pravnih koristi. Nadalje ni utemeljen ugovor, da sodišče s tem, ko je zavrnilo tožbo, ni odločilo o vseh zahtevkih strank, saj je sodišče s tem, ko je zavrnilo tožbo, zavrnilo vse zahtevke strank, iz kakšnih razlogov, pa je navedeno v obrazložitvi sodbe.
dovoljenost revizije – izdaja gradbenega dovoljenja – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice – rušitev objekta
V postopku zavrnitve izdaje gradbenega dovoljenja revident ne more izkazati zelo hudih posledic s sklicevanjem na morebitno rušitev objekta, ki ni predmet tega upravnega spora.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS1011274
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-3.
ukrep gradbenega inšpektorja - dovoljenost revizije – zelo hude posledice – vrednost spornega predmeta – trditveno in dokazno breme
Zelo hude posledice, ki so nedefiniran pravni standard, je treba presojati v vsakem primeru posebej. V obravnavanem primeru revident teh ni izkazal z navedbami, da bi z odstranitvijo spornega objekta, ki je izhodiščni objekt za opravljanje njegove poslovne dejavnosti, zanj nastala nenadomestljiva škoda. Odstranitev lesenih nadstrešnic namreč sama po sebi ne pomeni, da revident ne more več opravljati poslovne dejavnosti.
ZUN člen 50, 51, 72, 73, 73/1. ZGO-1 člen 2, 3, 3/3, 200, 200/1.
ukrep inšpektorja za okolje – poseg v prostor brez ustreznega dovoljenja – enotno dovoljenje za gradnjo – enostavni objekt
Zakonitost izrečenega inšpekcijskega ukrepa se presoja glede na pravno in dejansko stanje v času izdaje prvostopenjske upravne odločbe. Ker tožnica pred začetkom gradnje spornega objekta in v času izdaje odločbe urbanistične inšpekcije za izvedeni poseg v prostor ni imela ustreznega upravnega dovoljenja, prav tako pa ni bilo dokončno niti pravnomočno enotno dovoljenje za gradnjo, ki se nanaša na ta objekt, je ukrep inšpekcije za okolje utemeljen. Postopek pridobivanja dovoljenj je ločen od obravnavanega (inšpekcijskega) postopka. Morebitna kasnejša pravnomočnost enotnega dovoljenja za gradnjo lahko vpliva le na izvršitev izpodbijane inšpekcijske odločbe.