Projektna dokumentacija je v skladu z 2. točko 66. člena ZGO-1 izdelana s strani projektne organizacije, tožnik pa nasprotnih dokazov, ki bi dokazovali neustreznost te tehnične dokumentacije, ni predložil, zato pritožbeni ugovor o vrstnem redu rušitvenih del, ki se nanaša na strokovno tehnična vprašanja projektne dokumentacije oziroma strokovno ustreznost projektne dokumentacije, ni utemeljen.
ZGO člen 33a. ZUN člen 53, 75. ZPP člen 339, 339/2-14, 343, 343/4, 352. ZUS-1 člen 75, 75/3.
gradbeno dovoljenje v obnovljenem postopku – izvedba del v nasprotju z izdanim dovoljenjem – zemljišče, del cestnega telesa - sprememba strank med upravnim sporom – odtujitev mejne nepremičnine – pravni interes prejšnjega lastnika
Ker je pravni interes za sodelovanje mejašev v postopku izdaje dovoljenj za poseg v prostor vezan na lastništvo nepremičnine, pomeni odtujitev te nepremičnine tudi izgubo potrebnega pravnega interesa za sodelovanje v postopku izdaje dovoljenja za poseg v prostor.
ZUP (1986) člen 68, 137, 142, 143, 249, 249-9, 258. ZUN člen 55. URS člen 14, 22, 33.
lokacijsko dovoljenje v obnovljenem postopku – presoja vplivov na okolje – kršitve ustavnih pravic
Odločanje v obnovljenem postopku izdaje lokacijskega dovoljenja, ki je obnovljen na podlagi 9. točke 249. člena ZUP(1986) v obsegu, da stranski udeleženec – predlagatelj obnove, sodeluje v obnovljenem postopku zaradi zavarovanja svojih pravic oziroma pravnih koristi, se presoja predvsem vpliv predvidenega posega na bivanje na nepremičninah v lasti oziroma posesti stranskih udeležencev. To pa zajema tudi izdelavo študije presoje vplivov nameravanega objekta na okolje.
lokacijsko dovoljenje – legalizacija in sprememba namembnosti prizidka in opornega zidu – odmik od meje – zmanjšana kvaliteta bivanja – uporabnost sosednje parcele
Ni utemeljena pritožba, če je zadoščeno s prostorskim aktom predpisanemu odmiku prizidka od sosednjih parcelnih meja, v obsegu katerega soglasje mejašev ni potrebno.
začasna odredba – ukrep gradbenega inšpektorja – težko popravljiva škoda - izkazanost
Tožnik bi moral jasno in določno navesti okoliščine in dejstva, ki se nanašajo na možnost nastanka težko popravljive škode ter njeno višino. Zahteve za odložitev izvršitve izpodbijanega akta ni mogoče utemeljevati le z zatrjevanjem, da bo odločba izvršena.
gradbeništvo – zavrnitev izdaje gradbenega dovoljenja – dovoljenost revizije – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
V postopku zavrnitve izdaje gradbenega dovoljenja nastanka zelo hudih posledic ni mogoče izkazovati le s sklicevanjem na morebitno rušitev objekta. Neposredna posledica zavrnitve izdaje gradbenega dovoljenja namreč ni odstranitev objekta. Revidentka pa tudi ni izkazala, da ji takšna posledica neposredno grozi.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS1011405
ZUP člen 298, 298/1, 298/2. ZGO-1 člen 148, 148/1.
ukrep gradbenega inšpektorja – upravna izvršba s prisilitvijo – denarna kazen – nov rok za izpolnitev obveznosti – nova denarna kazen
Če stranka kljub zagroženi (novi) denarni kazni ne izpolni svoje obveznosti (prenehanje uporabe spornega objekta brez uporabnega dovoljenja) v roku, upravni organ postopa pravilno, ko ji v skladu z 298. členom ZUP odredi plačilo zagrožene denarne kazni in določi nov rok za izpolnitev obveznosti ter zagrozi z novo kaznijo.
gradbeno dovoljenje – dovoljenost revizije – zelo hude posledice
Ker revidentka, razen pavšalnega zatrjevanja, da ima izpodbijana odločitev zanjo zelo hude posledice, svojih trditev ni z ničemer obrazložila, niti jih ni konkretizirala, da bi jih sodišče lahko preizkusilo, obstoja zelo hudih posledic ni izkazala.
ukrep gradbenega inšpektorja - ustavitve gradnje in odstranitev objekta - objekt, za katerega je potrebno gradbeno dovoljenje
Ob pravilni ugotovitvi, da je tožnik gradil objekt brez gradbenega dovoljenja in da objekta ni mogoče uvrstiti med objekte iz 3. člena ZGO-1, za katere gradbeno dovoljenje ni potrebno, je bil z odreditvijo inšpekcijskega ukrepa ustavitve gradnje in odstranitve objekta pravilno uporabljen materialni zakon – določbe 152. člena ZGO-1.
Zelo hudih posledic, ki jih zatrjujejo tožniki, to je možnost, da nepremičnina, na katero se nanaša izdano enotno dovoljenje za gradnjo, tožnikom ne bo vrnjena v naravi, pa ni mogoče uveljavljati v obravnavanem upravnem sporu. Takšne posledice bi tožniki lahko preprečili v postopku denacionalizacije oziroma lastninjenja oziroma z izpodbijanjem pogodbe, na podlagi katere je investitor obravnavanega posega v prostor postal lastnik obravnavanega zemljišča.
enotno dovoljenje za gradnjo – umik tožbe v pritožbenem postopku – ustavitev postopka – razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Glede na umik tožbe pred pravnomočnostjo enotnega dovoljenja za gradnjo je bilo treba na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1 postopek s sklepom ustaviti.
Z izpodbijano odločbo, s katero je bilo odločeno, da se z dnem pravnomočnosti odločbe tožnik izbriše iz imenika ZAPS, se tožniku ne prepoveduje opravljanje vseh dejavnosti v okviru pridobljene izobrazbe, temveč le določenih, drugih dokazov glede ogroženosti, ki bi jih Vrhovno sodišče lahko preizkusilo, pa ni predložil. Revizija zato ni dovoljena.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS1011232
ZUS-1 člen 32, 32/2.
začasna odredba – težko popravljiva škoda – izvršitev inšpekcijske odločbe
Tožnik mora že v zahtevi za izdajo začasne odredbe konkretno navesti in izkazati okoliščine in pa dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in višino škode, da je mogoča presoja, ali je zanj škoda težko popravljiva. Samo pavšalna zatrjevanja, da tožniku nastaja materialna škoda, ne morejo biti podlaga za sklep, da bo tožniku z izvršitvijo inšpekcijske odločbe prizadeta težko popravljiva škoda.
dovoljenost revizije – zelo hude posledice – ukrep gradbenega inšpektorja – sklep o dovolitvi izvršbe – vrednost spornega predmeta – trditveno in dokazno breme
Revidentka trditvenega in dokaznega bremena o obstoju zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije ni izpolnila s trditvijo, da ima izpodbijana sodba zanjo zelo hude posledice, ker bi z rušitvijo objekta prišlo do ukinjanja kmetijske proizvodnje. Rušitev spornega objekta, ki je v uporabi kot hlev in kot lopa za spravilo kmetijskih strojev in krme, namreč sama po sebi ne pomeni ukinitve kmetijske proizvodnje.
Odlok o PUP v 8. členu, ki ureja merila in pogoje za prometno urejanje, sicer določa, da morajo slepo zaključene ceste imeti obračališče, vendar pa to s predmetom tega upravnega spora, to je lokacijsko dovoljenje za gradnjo stanovanjske hiše, ni neposredno povezano. Investitorka je namreč pridobila potrebna soglasja lokalne skupnosti in komunalnih služb ter izkazala, da je urejen dostop z javne ceste do novo zgrajenega objekta, kar je pogoj za izdajo lokacijskega dovoljenja za predvidene objekte. Ni pa predmet tega upravnega spora presoja skladnosti ureditve A. ceste s PUP.
gradbeništvo – dovoljenost revizije - zelo hude posledice
Revidentka ni izkazala pogoja za dovoljenost revizije, saj neizdaja gradbenega dovoljenja še ne pomeni hudih posledic. V obravnavani zadevi ne gre za rušitev objekta, tudi sicer pa dejstvo, da zaradi nizkih dohodkov revidentka ne bo mogla ponovno zgraditi kleti, ne pomeni hudih posledic, saj s tem ni ogroženo njeno preživetje.
V obravnavani zadevi ne gre za spor, v katerem je pravica oziroma obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, saj gre za spor o izdaji gradbenega dovoljenja, zato dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne pride v poštev. Ker revidentka ne navaja, katero naj bi bilo pomembno pravno vprašanje, ni izpolnila trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogojev za dovolitev revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
gradbeništvo – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje - poseg v ustavne pravice – vrednost izpodbijanega dela akta – dovoljenost pritožbe – nepopoln pravni pouk
Pomembnost pravnega vprašanja je treba presojati glede na vsebino obravnavane zadeve.
Pomanjkljiv ali napačen pravni pouk v sodni odločbi ne more biti v škodo strank.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS1011372
ZUS-1 člen 2, 5, 5/4, 36, 36/1-4.
akt, ki se izpodbija v upravnem sporu – dokončen akt – zavrženje tožbe – obseg pritožbene presoje
V obravnavanem primeru je tožena stranka odpravila sporni odločbi prvostopenjskega upravnega organa in mu zadevo vrnila v ponovni postopek. Takšna odločba tožene stranke torej ni akt iz 2. člena ZUS-1, saj ne posega v pravni položaj tožeče stranke in z njo ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke.