Ni sporno, da tožnik pred pričetkom sporne rekonstrukcije objekta (s posegom v konstrukcijske elemente objekta) ni pridobil gradbenega dovoljenja. Zato mu je bil tudi po presoji Vrhovnega sodišča utemeljeno izrečen inšpekcijski ukrep na podlagi ZGO-1.
ZUN člen 50, 51, 73, 73/1. ZGO-1 člen 2, 3, 3/3, 200, 200/1. ZUS-1 člen 85, 85/1, 85/2, 86, 107, 107/1, 107/2.
načelo zakonitosti - gradnja brez upravnega dovoljenja – enostavni objekti - ustavna odločba
Ker se je v obravnavani zadevi inšpekcijski postopek začel pred uveljavitvijo ZGO-1, upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča pa ne gre za enostaven objekt po Pravilniku, je upravni organ prve stopnje pravilno odločil na podlagi ZUN.
Glede na podatke predloženih spisov je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da sta tožnici v upravnem postopku uveljavljali le ugovor, da se bodo z dovoljeno gradnjo poslabšali bivalni pogoji. Ta ugovor sta tožena stranka in sodišče prve stopnje pravilno presodila s sklicevanjem na oceno vplivov predvidenih posegov na okolje, ki vključuje tudi osončenje (del projektne dokumentacije PGD, ki jo je decembra 2003 izdelala gospodarska družba G d.o.o.). V navedeni dokumentaciji ni podlage za ugovor o poslabšanju bivalnih pogojev, dokazil o nasprotnem pa tožnici nista predložili.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da so vsi ugovori tožnic v tožbi (gradnja dimnika, strešnega okna in dozidava strehe) tožbene novote, ki so po določbi tretjega odstavka 14. člena ZUS nedopustne. Pritožbeni ugovor tožnic, da ne gre za novote, v podatkih spisa zato nima podlage.
ukrep urbanistične inšpekcije - odlog izvršbe – stranke v inšpekcijskem postopku - poseg v pravice in pravne koristi
Drugi odstavek 292. člena ZUP določa, da lahko pritožbo v upravno-izvršilnem postopku vloži poleg upravičenca in zavezanca še vsakdo drug, v katere pravice in pravne koristi posega izvršba. Toda izvršba v obravnavanem primeru teče zoper investitorja in tožnika nimata v tej izvršbi nobene obveznosti in se tudi ne posega v njune pravne koristi.
ukrep gradbenega inšpektorja – ustavitev del – odstranitev objekta – načelo ne bis in idem – prepoved reformatio in peius
Postopek pridobivanja upravnega dovoljenja za gradnjo objekta je ločen od inšpekcijskega postopka. Zato naknadna pridobitev lokacijskega dovoljenja lahko vpliva le na dopustnost izvršbe inšpekcijske odločbe.
legalizacija posega – zavrnitev legalizacije - predlog za izrek ničnosti odločbe – aktivna legitimacija za vložitev predloga
Vlogo za legalizacijo spornega posega je vložil takratni zemljiškoknjižni lastnik, ki je tožnika tedaj pooblastil le za svoje zastopanje v tistem upravnem postopku. Ker je bil tožnik v navedenem upravnem postopku le pooblaščenec, nima aktivne legitimacije za vložitev zahteve za izrek ničnosti navedene odločbe.
ZUN člen 50, 50/1, 73, 73/1. ZGO-1 člen 200, 200/1. ZUS-1 92, 107.
ukrep gradbenega inšpektorja – gradnja v nasprotju z lokacijskim dovoljenjem – obseg presoje zakonitosti inšpekcijske odločbe - nadaljevanje inšpekcijskega postopka po ZGO-1
Zakonitost odločitev inšpekcijskega organa se presoja glede na dejanske in pravne okoliščine v času njegovega odločanja. Morebitna poznejša pridobitev gradbenega dovoljenja bi lahko vplivala le na dopustnost izvršbe inšpekcijske odločbe.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS1011925
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/5. 32/6.
ukrep gradbenega inšpektorja - začasna odredba – težko popravljiva škoda – odložitvena začasna odredba – konkretizacija in izkazanost škode
Za izdajo začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 ne zadošča nastanek kakršnekoli materialne škode, temveč mora biti zanjo izkazano, da je za tožnika težko popravljiva.
varovalni pas javne cest in javne poti – nedovoljen poseg - inšpekcijski ukrep občinske komunalne inšpekcije – obseg revizijske presoje – neizvedba glavne obravnave
Ker je bilo ugotovljeno, da je tožnik z gradbenimi deli poslabšal preglednost na občinskih cestah, je imel občinski inšpekcijski organ podlago za izrek izpodbijanega inšpekcijskega ukrepa v občinskem odloku, ki določa, da lahko občinski inšpektor odredi, da se v polju preglednosti odpravijo pomanjkljivosti in nepravilnosti, povzročene s kršenjem predpisanih ukrepov za zagotavljanje preglednosti ceste.
ZKZ člen 8. ZUS-1 člen 22, 22/1, 76. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1.
dovolitev priglašenih del – kmetijska zemljišča – občinski prostorski plan
V upravnem sporu se presoja zakonitost izpodbijanih upravnih aktov po pravu, ki je veljalo v času odločanja organa, ki je odločil o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi stranke. To je v tem primeru sklep prvostopnega upravnega organa, ki je bil izdan leta 2000, takrat pa je 8. člen ZKZ še veljal, saj ga je razveljavil ZUreP-1, ki je začel veljati 1.1.2003.
Ker prostorski plan občine na območju, na katerem je tožeča stranka želela postaviti reklamna panoja, ne predvideva nekmetijske rabe, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka za postavitev panojev nima pravne podlage.
V obravnavani zadevi ni sporno, da tožnik pred pričetkom gradnje spornega objekta ni pridobil ustreznega upravnega dovoljenja. Zato mu je bil utemeljeno izrečen inšpekcijski ukrep na podlagi citirane določbe ZGO-1.
urejanje prostora – gradnja v nasprotju z ureditvenim načrtom - začasna odredba - težko popravljiva škode
V obravnavanem primeru gre za poseg v prostor, za katerega tožeči stranki ni bil izdan ustrezen posamičen akt. Zato za izkazanost pogoja nastanka težko popravljive škode ne zadošča zgolj možnost nastanka kakršnekoli materialne škode, s katero bi tožeča stranka morala pri posegu v prostor računati.
odpravljeno gradbeno dovoljenje in zavrnjen zahtevek za legalizacijo - začasna odredba – izvršljivost upravnega akta – težko popravljiva škoda
Če se akt prisilno ne izvršuje (ne v upravnem in ne v sodnem postopku), ni mogoča začasna odredba po drugem odstavku 32. člena ZUS-1; težko popravljiva škoda kot zakonski pogoj za izdajo začasne odredbe po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1 mora biti v zvezi s spornim pravnim razmerjem, ki naj bi se začasno urejalo.
sprememba namembnosti stanovanjskega objekta – umik tožbe v času pritožbenega postopka – ustavitev postopka
Glede na umik tožbe pred pravnomočnostjo odločbe je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1 postopek ustavilo. Ker so tožniki z umikom tožbe zahtevo za pravno varstvo v obravnavani zadevi preklicali in tako umik tožbe ne bi mogel ustvariti učinkov pravnomočnosti sodbe sodišča prve stopnje, je bilo treba hkrati tudi razveljaviti sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bilo tožbi ugodeno.
ZGO-1 člen 64. ZUP člen 43. ZUS-1 člen 25, 76. ZPP člen 154, 165.
pravni interes - stranka v postopku - gradbeništvo - vplivno območje - protihrupna zaščita
Dokaz o tem, da je vplivno območje prikazano napačno, je dolžna pristojnemu upravnemu organu predložiti oseba, ki to zatrjuje in s tem poskuša utemeljiti svoj pravni interes za vstop v postopek kot stranska udeleženka. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča pa je poročilo, ki ga je v tem primeru predložil tožnik, neustrezno, saj zajema tudi hrup, ki ni povezan z gradnjo oziroma rekonstrukcijo objektov, ki so predmet obravnavane gradnje, prav tako ni povezan z opravljanjem dejavnosti v oziroma na teh objektih po končani gradnji oziroma rekonstrukciji.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/2-2, 83/2-3. ZPP člen 367b, 367b/4.
dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme - zelo hude posledice
Zgraditev novega objekta na sosednji parceli, za katero sta tožnika pričakovala, da bo ostala nezazidljiva, sama po sebi ne pomeni zelo hudih posledic.
Ker revidentka v času inšpekcijskega pregleda in izdaje odločbe gradbenega inšpektorja za sporni objekt ni imela gradbenega dovoljenja, je gradbeni inšpektor utemeljeno ukrepal na podlagi 152. člena ZGO-1.
Postopek pridobivanja upravnih dovoljenj za gradnjo je povsem ločen od postopka, ki ga vodi gradbeni inšpektor. Zato morebitna legalizacija spornega objekta lahko vpliva na izvršbo inšpekcijske odločbe oziroma na ustavitev inšpekcijskega postopka, ne more pa vplivati na drugačno odločitev glede zakonitosti inšpekcijske odločbe v času njene izdaje.
ukrep gradbenega inšpektorja – gradnja v nasprotju z gradbenim dovoljenjem
Inšpekcijski ukrep je utemeljen na drugem odstavku 153. člena ZGO-1, kadar investitor v postavljenem roku ne zaprosi za spremembo gradbenega dovoljenja, kar mu je bilo naloženo zaradi gradnje v nasprotju z že izdanim gradbenim dovoljenjem. Sodišče ni pristojno podaljševati roka za pridobitev spremenjenega gradbenega dovoljenja, ker ta rok ni predmet izpodbijane odločbe in ne upravnega spora.
obnova postopka priglasitve del – stranka v postopku – pravni interes
Predlagateljica obnove Ribiška družina A. je izkazala pravni interes za udeležbo v postopku dovolitve priglašenih del glede postavitve ograje okrog gramozne jame, ki je v tožnikovi lasti. Sodišče prve stopnje se je pri tem pravilno oprlo na določbe Zakona o vodah – ZV-1 ter Zakona o sladkovodnem ribištvu – ZSlaR ter je pravilno presodilo, da je tožnikova gramoznica glede na določbe ZV-1 vodno zemljišče ter ribolovna voda po ZSlaR in jo kot takšno, ne glede na lastništvo, upravlja ribiška družina na podlagi ribiško gojitvenega načrta.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS1011506
ZUS-1 člen 2, 2/2, 5, 22, 22/1, 32, 32, 32/2, 36, 36/1-4. ZUP člen 226, 293, 293/3. ZPP člen 108, 108/2.
ukrep gradbenega inšpektorja – sklep o izvršbi – predlog za odlog izvršbe – dopustnost upravnega spora - procesna odločitev - poseg v pravice, obveznosti ali pravne koristi – oprostitev plačila sodnih taks – nepopolna vloga
S sklepom o izvršbi, s katerim je bilo ugotovljeno, da je odločba gradbene inšpektorice postala izvršljiva in se dovoli njena izvršitev, določen je bil nov (dodaten) rok za prostovoljno izpolnitev odrejene obveznosti ter ponovno, kot že v sami inšpekcijski odločbi, določen način izvršbe, ni bilo poseženo v pravice, obveznosti ali pravne koristi tožnikov, saj ni bila določena nobena nova oziroma dodatna obveznost, niti ni bilo na noben drug način poseženo v njun pravni položaj.
S sklepom, s katerim predlogu za odlog izvršbe ni bilo ugodeno, glede na ugovore tožnikov, ki sta jih navajala, ni bilo poseženo v njun pravni položaj.