inšpekcijsko nadzorstvo – upravna izvršba – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
V primeru sklepa, ki ga na podlagi 298. člena ZUP izda organ, pristojen za upravno izvršbo, ne gre za upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1 in ne za sklep, naveden v drugem odstavku 5. člena ZUS-1.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora – vezanost organa na pravnomočno inšpekcijsko odločbo
V obravnavani zadevi je bila izpodbijana odločba izdana po prejemu odločbe o inšpekcijskem ukrepu. V takšnem primeru pa je organ, ki odloča o nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo prostora, vezan na pravnomočno ugotovljen nedovoljen poseg v prostor, naveden v izreku inšpekcijskega ukrepa, in pri odmeri višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora na obseg ugotovljenega nedovoljenega posega v prostor.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - pozidano zemljišče
Pri izračunu nadomestila za degaradacijo in uzurpacijo prostora je pomembno tudi, ali je zemljišče, na katerem je zgrajen objekt, v planskih aktih glede na namensko rabo opredeljeno kot zazidljivo, torej, ali je na njem dovoljena gradnja, ali pa je opredeljeno kot nezazidljivo zemljišče.
stroški upravnega postopka – stranke z nasprotujočimi interesi – obnova postopka
Stroški za pravno zastopanje predlagateljev obnove postopka so stroški, ki so nastali v obnovljenem postopku, ki so ga sicer res začeli predlagatelji, vendar pa se je postopek končal v škodo revidenta (investitorja), zato je v skladu s prvim odstavkom 114. člena ZUP te stroške dolžan nositi revident.
stroški upravne izvršbe – izpodbijanje izvršilnega naslova v upravni izvršbi
Tožnik sam ni opravil dejanj, naloženih v izvršilnem naslovu, zato so bila ta opravljena po drugi osebi, na kar je bil tožnik opozorjen. Stroške postopka v zvezi z izvršbo pa po 115. členu ZUP/86 trpi zavezanec, zaradi česar so bili stroški upravne izvršbe utemeljeno naloženi v plačilo tožniku.
ZUN člen 75, 75/2, 75/3, 75/4. ZUS-1 člen 92, 107.
ukrep gradbenega inšpektorja – gradnja v nasprotju z lokacijskim dovoljenjem – zavrnitev spremembe lokacijskega dovoljenja
Kadar gradnja ni usklajena z izdanim lokacijskim dovoljenjem, pristojni upravni organ pa spremembo lokacijskega dovoljenja zavrne, se na podlagi četrtega odstavka 75. člena ZUN izda inšpekcijski ukrep o odstranitvi dela spornega objekta, s čimer se vzpostavi stanje, določeno z lokacijskim dovoljenjem.
ukrep gradbenega inšpektorja – enostaven objekt – lokacijska informacija
Tožnik pred začetkom gradnje nesporno ni imel gradbenega dovoljenja. Če je menil, da gre pri navedenem objektu za gradnjo enostavnega objekta, bi moral glede na tedaj veljavno zakonodajo pred pričetkom gradnje pridobiti lokacijsko informacijo, česar pa ni storil (lokacijska informacija je bila izdana šele dne 30. 12. 2003), pri tem pa se v reviziji ne sklicuje na to, da naj bi šlo za gradnjo enostavnega objekta. Glede na splošno pravilo, da se pri odločanju v upravnem postopku uporablja zakon oziroma predpis, ki je veljal v času odločanja prvostopnega upravnega organa, je ugotovitev gradbenega inšpektorja, da tožnik objekt gradi brez gradbenega dovoljenja, pravilna, posledično pa je zato pravilen tudi izrek ukrepa, oprt na določbo 152. člena ZGO-1.
stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja – iniciativni odbor krajanov
V obravnavanem primeru, ko nastopa kot tožeča stranka Iniciativni odbor krajanov in ne krajani sami, je tudi po presoji Vrhovnega sodišča očitno, da z v tem upravnem sporu izpodbijanim dokončnim upravnim aktom ni bilo poseženo v pravni položaj Iniciativnega odbora kot tožeče stranke. Tega v tožbi tožeča stranka niti ni zatrjevala. Skladno s subjektivnim konceptom upravnega spora po ZUS-1 pa lahko v postopku upravnega spora kot tožeča stranka nastopa le tista (fizična ali pravna) oseba, ki varuje svoje pravice in pravne koristi, v katere poseže upravni akt.
ZGO-1 člen 2, 2-12, 153. ZUS-1 člen 52, 59, 75, 85.
ukrep gradbenega inšpektorja
Na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje utemeljeno uporabilo določbi 153. in 2. člena ZGO-1, ki v točki 12.2 določa, da neskladna gradnja pomeni, da je za gradnjo oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, takšno dovoljenje sicer izdano, vendar se takšna gradnja oziroma dela izvajajo oziroma so izvedena v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, kakor tudi, da se objekt, za katerega je bilo sicer izdano gradbeno dovoljenje, uporablja v nasprotju s pogoji, določenimi z njim.
Ker je bilo ugotovljeno, da sta revidenta z nadstrešnico posegla v prostor v nasprotju z odločbo o dovolitvi priglašenih del, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbo, saj je bil inšpekcijski ukrep zakonit.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 152, 158, 158/2. ZUS-1 člen 92, 107.
ukrep gradbenega inšpektorja - gradnja brez gradbenega dovoljenja
Tožnika bi morala za gradnjo objekta, ki ne sodi med enostavne objekte, pridobiti gradbeno dovoljenje. Ker tega nista storila, gre za nelegalno gradnjo in jima je gradbeni inšpektor pravilno izrekel ukrep po 152. členu ZGO-1.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora – nedovoljen poseg v prostor – pravnomočno ugotovljen poseg v prostor – izpodbijanje pravnomočne ugotovitve
Po določbi petega odstavka 157. člena ZGO-1 mora inšpekcijski zavezanec plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora na podlagi upravne odločbe, ki jo izda pristojni organ po uradni dolžnosti, kadar v postopku izdaje ustreznega upravnega dovoljenja ugotovi določeno vrsto nedovoljene gradnje, ali ko mu pristojni gradbeni inšpektor pošlje odločbo o inšpekcijskem ukrepu.
molk organa prve stopnje – že pravnomočno odločeno o zahtevku strank
Ker je bilo na podlagi zahteve revidentov za nadaljevanje postopka, začetega na predlog pravne prednice za izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja, že pravnomočno odločeno s sklepom prvostopenjskega organa, ne gre za molk tega organa in je bila pritožba revidentov zaradi molka pravilno zavržena na podlagi 129. člena ZUP.
gradbeno dovoljenje – dokazilo o lastništvu zemljišča – ničnost prodajne pogodbe kot predhodno vprašanje - glavna obravnava
Predložitev dokaza o pravici razpolaganja je eden od pogojev, da se začne postopek za izdajo gradbenega dovoljenja, in ne gre za predhodno vprašanje v smislu 144. člena ZUP. Ker tožnik ni izkazal, da je kupoprodajna pogodba, na podlagi katere investitor izkazuje pravico graditi, nična, dokazno breme pa je na njem, je ob izpolnjevanju ostalih pogojev po ZGO upravni organ pravilno izdal gradbeno dovoljenje investitorju.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS1012005
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2. ZGO-1 člen 148, 148/1-2.
upravna izvršba - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – poseg v pravice, obveznosti ali pravne koristi
Izpodbijani prvostopni akt ne vsebuje vsebinske odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi. To odločitev je vseboval izvršilni naslov, s katerim je bila med drugim tožeči stranki odrejena ustavitev nelegalne gradnje. Ta ukrep se z izpodbijanim aktom le prisilno izvršuje.
zahteva za vstop v postopek po izdaji prvostopenjske odločbe
Oseba, ki doslej ni bila stranka, lahko zahteva vstop v postopek kadarkoli med postopkom na prvi stopnji. Po izdaji odločbe lahko zahteva vstop v postopek le s pritožbo, vendar le, dokler je odprt rok za pritožbo za katero od strank, sicer pa le s predlogom za obnovo postopka.
ZUP člen 43, 260, 260-9, 265. ZUS člen 67, 67/2. ZUS-1 člen 75, 75/2, 85, 85/1-1, 92, 107.
enotno dovoljenje za gradnjo0 - obnova postopka – zaslišanje strank v upravnem postopku – pravni interes za sodelovanje v upravnem postopku – predhodno vprašanje v upravnem sporu – opustitev oprave glavne obravnave
Tudi po presoji revizijskega sodišča ima predlagateljica obnove kot lastnica sosednjega zemljišča pravico sodelovati v postopku izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo. Sporno enotno gradbeno dovoljenje med drugim vsebuje tudi ograditev celotnega zemljišča tožnikov z žično ograjo, pri čemer zemljišče prizadete stranke meji na njihovo zemljišče. Prizadeta stranka pa je v predlogu za obnovo zatrjevala, da ima na parceli tožnikov služnostno pravico poti. Po določbi 43. člena ZUP ima pravico udeleževati se postopka oseba, ki izkaže pravni interes. Predlagateljica obnove postopka kot neposredna soseda investitorjev ima zato pravico udeleževati se postopka, v katerem se odloča o dovolitvi predlaganega posega v prostor, kot stranska udeleženka, saj v tem postopku varuje svoje pravice in pravne koristi.
Pravilna je presoja, da tožnik ne bi mogel terjati odmika objekta od njegove parcelne meje, tudi če bi bil tak odmik z urbanističnim predpisom določen, saj njegovo zemljišče ne meji na zemljišče predvidenega posega.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora – nedovoljen poseg v prostor – lastništvo zemljišča
Revident ne zanika, da je pridobil za legalizacijo kupljenega objekta lokacijsko dovoljenje, kot tudi gradbeno dovoljenje, šele v letu 1996, čeprav je nedograjen objekt kupil že v letu 1986. Objekt je bil torej zgrajen brez ustreznega upravnega dovoljenja pred 10. 4. 1993, ko je bil uveljavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah ZUN (Ur. l. RS, št. 8/93), ki je določil plačilo nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora za vse nedovoljene posege v prostor, izvedene brez ustreznega upravnega dovoljenja.