lokacijsko in gradbeno dovoljenje - obnova postopka – možnost udeležbe v upravnem postopku – objektivni rok za obnovo postopka – začetek teka roka za obnovo
Objektivni rok za obnovo postopka na podlagi 9. točke 260. člena ZUP začne teči z dnem vročitve odločbe strankam, ki so sodelovale v postopku.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka – obnovitveni razlog – časovna veljavnost predpisa - predpis, veljaven v času odločanja - načelo zakonitosti
ZUP izrecno sicer ne določa, kateri zakon ali podzakonski predpis je treba glede na časovni vidik njegove veljavnosti uporabiti pri odločanju. Vendar je to praviloma zakon ali predpis, ki velja v času prvostopenjskega odločanja. Le v redkih vrstah upravnih stvari veljajo izjeme, kar izhaja tako iz načela zakonitosti (6. člen ZUP), kot tudi iz ustaljene upravnosodne prakse.
ZGO-1 člen 70, 70/3. ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3.
gradbeno dovoljenje – obnova postopka – stranka v postopku – vplivno območje - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje
Po ustavljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča gre za pomembno pravno vprašanje le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali razvoj prava preko sodne prakse. Pomembno pravno vprašanje je treba po dikciji ZUS-1 presojati glede na vsebino obravnavane zadeve. Po ustavljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča se vprašanje, o katerem je Vrhovno sodišče že odločilo, ne šteje za pomembno pravno vprašanje.
Glede na prehodno določbo prvega odstavka 191. člena ZGO-1 se v postopku izdaje gradbenega dovoljenja presoja le, ali so izpolnjeni zahtevani pogoji za pridobitev gradbenega dovoljenja po določbah ZGO.
S pravnimi sredstvi zoper sklep o izvršbi se lahko uveljavljajo le razlogi, ki se nanašajo na izvršljivost odločbe in na določen način izvršbe, takšnih ugovorov pa tožnik v tožbi ni navajal.
gradbeništvo – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pogoji za dovoljenost – hude posledice za stranko
Sama gradnja na sosednji parceli, ki je bila doslej nezazidana, še ne pomeni hudih posledic. Revidenta bi morala glede na pravila o trditvenem in dokaznem bremenu jasno in določno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanju izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile te posledice zanju zelo hude, ter vse to tudi dokazati.
V primeru nelegalne gradnje gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja ustavi ter da se že zgrajeni objekt v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani.
Kadar oseba namesto senika, za katerega si je pridobila upravno dovoljenje, zgradi povsem drug objekt, za katerega pa ni imela nikakršnega upravnega dovoljenja, gre za nelegalno zgrajen objekt.
ZUN člen 50, 51, 73, 73/1. ZGO člen 33, 33a. ZGO-1 člen 2, 2-12, 3, 3/1, 3/2, 152, 158, 200, 200/1.
ukrep gradbenega inšpektorja – gradnja brez upravnega dovoljenja – uporaba prejšnjih predpisov
Čeprav bi moral biti inšpekcijski ukrep izrečen na podlagi določbe prvega odstavka 73. člena ZUN, pa dejstvo, da je bil izrečen na podlagi določbe 152. člena ZGO-1, na pravilnost odločitve ni vplivalo. Ukrep, temelječ na določbah ZUN, je po vsebini namreč za tožnika enak, saj objekta tudi ob uporabi navedenih zakonov ne bi bilo mogoče ohraniti brez ustreznega upravnega dovoljenja.
legalizacija objekta – nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora – zastaranje – ugovor retroaktivne uporabe zakona
Odločba o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora je vezana na izrečen inšpekcijski ukrep oziroma na legalizacijo nedovoljene gradnje. V času teh postopkov pa nezakonito zgrajen objekt še stoji in je prostor še vedno degradiran. Odmera nadomestila pa v času trajanja degradacije prostora ne zastara. Obveznost plačila nadomestila tudi ni določena za nazaj, temveč je zavezancu obveznost plačila naložena za stanje prostora, ki v času izdaje odločbe še traja.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora – izrek inšpekcijskega ukrepa
Po določbi petega odstavka 157. člena ZGO-1 mora inšpekcijski zavezanec plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora na podlagi upravne odločbe, ki jo izda pristojni organ po uradni dolžnosti, kadar v postopku izdaje ustreznega upravnega dovoljenja ugotovi določeno vrsto nedovoljene gradnje, ali ko mu pristojni gradbeni inšpektor pošlje odločbo z inšpekcijskim ukrepom.
Okoliščina, da je revidentka že izvršila inšpekcijsko odločbo, tudi po mnenju revizijskega sodišča ne daje podlage za zaključek, da revidentka ni več zavezanka plačila nadomestila. ZGO-1 namreč ne določa, da bi v primeru, ko je nadomestilo odmerjeno, nedovoljen poseg pa kasneje odstranjen, obveznost plačila nadomestila prenehala.
ukrep gradbenega inšpektorja – gradnja brez gradbenega dovoljenja – enostavni objekt – izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji – revizijska novota
Ker zgrajeni objekt glede na njegove lastnosti ni mogoče uvrstiti med enostavne objekte, bi morala tožeča stranka za gradnjo pridobiti gradbeno dovoljenje, ki ga pa ni, zato je bil utemeljeno izdan ukrep gradbenega inšpektorja.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS1012342
ZGO-1 člen 1, 1/3, 2, 2/1-7, 2/1-12, 3, 3/1, 152. ZUS-1 člen 22, 22/1, 59, 59/2-2, 75, 75/2, 85, 85/1-1. ZPP člen 279.
ukrep gradbenega inšpektorja – nelegalna gradnja – rekonstrukcija objekta – nevročitev odgovora na tožbo – neizvedba glavne obravnave
Za rekonstrukcijo objekta je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, v nasprotnem primeru gre za nelegalno gradnjo, pri kateri se lahko izda inšpekcijski ukrep v skladu z določbami ZGO-1.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 84, 84/1, 92, 107, 107/2. ZGO-1 člen 2, 152.
ukrep gradbenega inšpektorja – nezakonita gradnja – postopek legalizacije
Zakonitost inšpekcijske odločbe se presoja glede na pravno in dejansko stanje v času njene izdaje, zato lahko morebitna legalizacija spornega objekta vpliva le na izvršbo inšpekcijske odločbe oziroma ustavitev inšpekcijskega postopka.
sprememba gradbenega dovoljenja - dovoljenost revizije – denarna vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta
Pravica oziroma obveznost stranke v izpodbijanem aktu ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
ukinitev javnega dobra – učinek ukinitve javnega dobra – grajeno javno dobro – javna pot – zmotna uporaba materialnega prava – uporaba ZGO-1 – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi s tem, ko je presojalo zakonitost izpodbijanega sklepa tožene stranke o ukinitvi javnega dobra le z uporabo določb ZJC in občinskega odloka, ki se nanašajo predvsem na kategorizacijo cest, zmotno uporabilo materialno pravo.
ukrep gradbenega inšpektorja - dovoljenost revizije – zelo hude posledice za stranko – rušitev nelegalne gradnje
Le z zatrjevanjem, da bodo nastale zelo hude posledice, revident le-teh ni izkazal. Morebitna rušitev garaže za kmetijsko mehanizacijo sama po sebi namreč ne predstavlja zelo hudih posledic, kako naj bi rušitev konkretno prizadela tožnika oziroma kaj so „precejšnje materialne posledice“ pa ta niti ne pojasni.
lokacijsko in gradbeno dovoljenje – obnova postopka - subjektivni in objektivni rok za obnovo upravnega postopka
Predlog za obnovo postopka je bil zaradi poteka 5 – letnega objektivnega roka prepozen in ga je tožena stranka utemeljeno zavrgla, sodišče prve stopnje pa pravilno odločilo, ko je tožbo zavrnilo.
ZUP člen 42, 43, 126, 225, 240. ZIN člen 24, 24/3. ZUS-1 člen 22, 92. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1.
ukrep gradbenega inšpektorja – stranka inšpekcijskega postopka
V 126. členu ZUP je (bilo) med drugim določeno, da mora pristojni organ v primerih, kadar se upravni postopek začne po uradni dolžnosti, upoštevati tudi morebitne vloge občanov in organizacij ter opozorila organov. To pa po presoji Vrhovnega sodišča ne pomeni, da bi imela taka oseba lahko lastnost stranke oziroma stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku, takšno vlogo ji izrecno odreka 24. člen ZIN.