INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS1012623
ZUS-1 člen 32, 32/2.
izvršitev inšpekcijskega ukrepa - začasna odredba – težko popravljiva škoda
Samo zatrjevanje o zmanjšanem prometu in upadu poslovanja zaradi neuporabe skladiščnega prostora, brez konkretnih dokazov, ne zadostuje za izdajo začasne odredbe.
Odklop nedovoljene gradnje od določene vrste gospodarske javne infrastrukture je po določbi tretjega odstavka 158. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) realno dejanje. Če je objekt, katerega je treba odklopiti od javne infrastrukture, v odločbi pristojnega inšpektorja opisan tako, da pri izvršitvi tega dejanja ne more priti do zamenjave z drugim objektom, je inšpekcijska odločba tudi po presoji Vrhovnega sodišča izvršljiva. Na njeno izvršljivost ne more vplivati v reviziji zatrjevano dejstvo, da inšpekcijskega ukrepa prepovedi izvedbe komunalnih priključkov na objekte gospodarske infrastrukture (prvi odstavek 158. člena ZGO-1) zaradi pomanjkljivosti izreka inšpekcijske odločbe z dne 17. 5. 2004 ni mogoče vpisati v zemljiško knjigo. Vpis ukrepa odklopa objekta (tretji odstavek 158. člena ZGO-1) v zemljiško knjigo namreč po določbah 158. člena ZGO-1 ni predpisan in tudi ni pogoj za izvršitev tega ukrepa.
S sklicevanjem na to, da je revident vložil za izdajo gradbenega dovoljenja že 100.000,00 EUR, ne zadošča za izpolnjevanje pogoja po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 za dovoljenost revizije. Tudi če bi tožnik izkazal, da je vložil navedena sredstva, to samo po sebi še ne pomeni hudih posledic.
začasna odredba - nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora – težko popravljiva škoda – izkazanost škode v zahtevi za izdajo začasne odredbe
Tožnica v zahtevi niti ni navedla ali opredelila, kakšna škoda bi ji pretila zaradi izvršitve izpodbijanega akta in zato ni izkazala pogojev za izdajo začasne odredbe. Tožnica je šele v pritožbi navedla, da bi ji zaradi njenih nizkih dohodkov oziroma nizke pokojnine s plačilom nadomestila grozilo pomanjkanje oziroma bi bila osebno ogrožena. Vendar pa pomanjkljivosti zahteve za izdajo začasne odredbe glede verjetnega obstoja težko popravljive škode tožnica ne more nadomestiti z navajanjem in dokazovanjem svoje ogroženosti šele v pritožbi.
Izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije mora izkazati revident.
V postopku razveljavitve in zavrnitve izdaje gradbenega dovoljenja revidenta ne moreta izkazati zelo hudih posledic, kot pogoja za dovoljenost revizije s sklicevanjem na morebitno odstranitev objekta. Revidenta pa tudi nista izkazala, da jima takšna posledica (odstranitev objekta) neposredno grozi.
enotno dovoljenje za gradnjo - prepoved razpolaganja z nepremičninami v denacionalizacijskem postopku - ničnost upravne odločbe – ničnost pravnega posla
Pri izdaji enotnega dovoljenja za gradnjo ne gre za pravni oziroma razpolagalni posel, pač pa je to akt državnega organa in ni podan ničnostni razlog po 6. točki prvega odstavka 276. člena ZUP, tudi ob upoštevanju določbe 88. člena ZDen, ki določa, da so pravni posli in enostranske izjave volje nični, če gre za razpolaganje z nepremičninami, glede katerih po določbah ZDen obstaja dolžnost vrnitve.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/2-2, 83/2-3. ZPP člen 367a, 367b.
dovoljenost revizije – obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - pomembno pravno vprašanje – konkretnost pravnega vprašanja - zelo hude posledice – izkazanost posledic
Po presoji Vrhovnega sodišča je revidentka pomembno pravno vprašanje opredelila le na splošni ravni, zgolj z naštevanjem pravnih pojmov, ne da bi izpostavila, o katerem konkretnem pravnem vprašanju naj bi revizijsko sodišče odločalo, niti ni navedla, katero pravno pravilo naj bi bilo kršeno. S tem ni izpolnila svojega trditvenega in dokaznega bremena, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/2-2. ZPP člen 367a, 367b. ZUP člen 263, 263/1-5, 260, 260-9.
dovoljenost revizije – obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja – rok za vložitev predloga za obnovo – pomembno pravno vprašanje - trditveno in dokazno breme
Odgovor na vprašanje, ki ga izpostavlja revidentka (kdaj prične teči 30-dnevni rok, ki je določen za vložitev predloga za obnovo postopka), je jasen že na podlagi določbe 5. točke prvega odstavka 263. člena ZUP, ki določa, da stranka lahko predlaga obnovo postopka samo v enem mesecu, in sicer v primeru iz 9. točke 260. člena ZUP od dneva, ko je izvedela, da je bila odločba izdana. Revidentka ne izkaže, da bi to vprašanje v praksi ali teoriji sprožalo posebne dileme oziroma da bi v obravnavanem primeru glede razlage teh določb prišlo do odstopa ali neenotnosti sodne prakse.
Za pomembno pravno vprašanje gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve. Vprašanja, ki jih postavljata revidenta, pa so vprašanja, na katera odgovarja že zakon.
ZUS-1 člen 107, 107/2. ZUP člen 260. SZ člen 8, 8/2, 12, 24, 31.
gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo objekta – obnova upravnega postopka – pravno in dejansko stanje v času izdaje gradbenega dovoljenja – soglasje etažnih lastnikov – izkazana pravica graditi
V času izdaje spornega gradbenega dovoljenja oziroma odločanja v prvotnem postopku na prvi stopnji (1. 7. 2002) namreč SZ-1 še ni veljal. Tudi po presoji revizijskega sodišča je zato pravilno stališče, da je treba pri odločanju v tej zadevi uporabiti Stanovanjski zakon – SZ (Ur. l. SRS, št. 18/91 in nadaljnji).
Navedeni SZ je v 12. členu določal, da so skupni prostori, deli, objekti in naprave v večstanovanjski hiši ter funkcionalno zemljišče v solastnini vseh etažnih lastnikov. Skupni deli in naprave večstanovanjske hiše pa so v skladu z drugim odstavkom 8. člena SZ temelji, nosilni zidovi, stropovi, streha, fasada, dimniki in svetlobni jaški, dvigala, električno in kanalizacijsko ter vodovodno in telefonsko omrežje, plinska in toplovodna napeljava in naprava za ogrevanje in podobno. Kot to pravilno navajata tožena stranka in sodišče prve stopnje, je glede na izrecno določbo drugega odstavka 8. člena SZ skupni del večstanovanjske hiše tudi fasada in je zato glede na 12. člen SZ v solastnini vseh etažnih lastnikov. SZ je v 31. členu določal, da je za odločitve, ki presegajo upravljanje, potrebno soglasje vseh solastnikov. Glede upravljanja 24. člen SZ določa, da le-to obsega stanovanjske storitve, vzdrževanje, obratovanje stanovanjske hiše, vzdrževanje funkcionalnega in skupnega funkcionalnega zemljišča, skrb za varstvo bivalnega okolja ter vse storitve v zvezi s tem. Za odločitve, ki presegajo navedeno upravljanje, je bilo torej potrebno soglasje vseh lastnikov, tako kot sta pravilno presodila tožena stranka in sodišče prve stopnje.
Ker je bilo v predhodnem postopku ugotovljeno, da revidentka ni pridobila soglasij vseh lastnikov, tudi po mnenju revizijskega sodišča ni izkazala, da ima pravico graditi oziroma rekonstruirati objekt, kot to določa Zakon o graditvi objektov, ki je veljal v času izdaje prvega dovoljenja z dne 1. 7. 2002 oziroma v času prvega odločanja. Zato ji je bila izdaja gradbenega dovoljenja utemeljeno zavrnjena.
lokacijsko dovoljenje za transformatorsko postajo – dovoljenost revizije – zelo hude posledice – elektromagnetno sevanje – trditveno in dokazno breme
Da bi Vrhovno sodišče lahko presodilo, ali ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, za revidenta zelo hude posledice in s tem izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih so te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.
ZUS-1 člen 17, 17/1. ZUP člen 44, 87, 142. ZGO-1 člen 69.
sprememba gradbenega dovoljenja - stranka v upravnem sporu – stranka oziroma stranski udeleženec v upravnem postopku – konkludentno priznanje položaja stranke - osebno vročanje gradbenega dovoljenja strankam
Tožnik v upravnem sporu je lahko le oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta.
prekršek stanja - zastaranje pregona - neskladna gradnja - konec gradnje - čas storitve prekrška
Prekršek neskladne gradnje, to je gradnje v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem (prvi odstavek 180. člena ZGO-1) je storjen takrat, ko storilec preneha z ravnanji, ki pomenijo neskladno gradnjo oziroma ko je objekt dokončan (in takrat tudi začne teči zastaranje).
ZGO-1 člen 54, 54/4, 62, 62/2-1, 66, 70, 70/3, 70/4.
gradbeno dovoljenje – stranke v postopku – napačno prikazano vplivno območje – ekspertno mnenje
Ker iz ekspertnega mnenja, ki ga je pritožbi v upravnem postopku priložila prizadeta stranka, izhaja, da je vplivno območje v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja prikazano napačno, je odločitev sodišča prve stopnje in tožene stranke, da je prizadeta stranka upravičena sodelovati v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja na podlagi tretjega odstavka 70. v zvezi s 1. točko drugega odstavka 62. člena ZGO-1, pravilna in zakonita.
Če iz obrazložitve gradbenega dovoljenja ne izhaja, da so bili presojani vsi vplivi na okolje, in zato ni mogoče ugotoviti, ali je predvidena gradnja skladna s PUP, se tako gradbeno dovoljenje odpravi.
ZDVGOMP člen 16, 25, 25/1-1, 27, 27/1-7. ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
gradbeništvo - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve - enotno dovoljenje za gradnjo mejnega prehoda - razlastitev
Kot pogoj za dovoljenost revizije je mogoče uveljavljati samo pravna vprašanja, ki so pomembna po vsebini obravnavane zadeve, to je tista pravna vprašanja, od katerih rešitve je odvisna tudi odločitev v posameznem primeru. Vprašanje, ki ga revidenta izpostavljata kot pomembno pravno vprašanje, pa se po vsebini ne nanaša na izpolnjenost pogojev za izdajo enotnega dovoljenja, temveč na pogoje za uvedbo razlastitvenega postopka, kar pa ni predmet presoje v tem upravnem sporu.
ZGO-1 člen 22, 23. ZSPDPO člen 11, 11/7, 14. ZUS-1 člen 32.
ukinitev grajenega javnega dobra – ugoditev pritožbi – začasna odredba
Pogoje za ukinitev grajenega javnega dobra ureja 23. člen ZGO-1. To pomeni, da morata o ukinitvi grajenega javnega dobra lokalnega pomena odločati dva organa, in sicer mora pobudo za postopek dati občinski svet občine, kjer se nahaja grajeno javno dobro, odločbo o tem, ali se javno dobo ukine, pa mora po uradni dolžnosti v zvezi s pobudo občinskega sveta izdati občinska uprava.
Letni načrt razpolaganja s stvarnim premoženjem je splošni akt občine, vendar lahko vsebuje le stvarno premoženje, s katerim občina lahko razpolaga v smislu odtujitve oziroma omejitve rabe, to pa javno dobro ni.
gradbeno dovoljenje – stranke v postopku – solastnik – ni izkazana pravica graditi
Iz zemljiškoknjižnega izpiska izhaja, da je prizadeta stranka solastnica objekta, ki je predmet gradbenega dovoljenja, zato ima na podlagi 1. točke drugega odstavka 62. člena ZGO-1 pravico sodelovati v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Poseg na objektu je možen samo s soglasjem vseh solastnikov. Ker to ni izkazano, tožeča stranka ni izkazala pravice graditi, kar je eden od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja.
obnova postopka – enotno dovoljenje za gradnjo – pravočasnost predloga – subjektivni enomesečni rok
Obnova postopka za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo je dovoljena le v enomesečnem roku od tedaj, ko je stranka izvedela ali bi lahko izvedela za vsebino enotnega dovoljenja za gradnjo.