ZGO-1 člen 192, 192/1. ZUN člen 51, 62, 62/1. SZ-1 člen 25, 29, 29/1, 29/2. ZUS-1 člen 59, 85, 85/1.
dovoljena revizija – hude posledice - dovolitev priglašenih del - namestitev dvigala na fasado večstanovanjske hiše – soglasje etažnih lastnikov – posel, ki presega okvir rednega upravljanja - izboljšava, ki (ne) pomeni vzdrževanja stavbe – glavna obravnava – vročitev odgovora prizadete stranke na tožbo
Namestitev dvižne hidravlične ploščadi na fasado večstanovanjskega objekta je posel, ki presega okvir rednega upravljanja.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje – uporabno dovoljenje - stranka v postopku izdaje uporabnega dovoljenja - mejaš - že rešeno pravno vprašanje
O vprašanju, ki ga posredno izpostavlja revident, kdo je lahko stranka v postopku izdaje uporabnega dovoljenja, je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče v več svojih zadevah, npr. X Ips 790/2004, X Ips 1244/2005 in X Ips 399/2005, od katerega odločitev prvostopenjskega sodišča ne odstopa, zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
enotno dovoljenje za gradnjo – revizija – dovoljenost - zelo hude posledice – hrup – zmanjšanje kakovosti življenja – zdravo življenjsko okolje - izkazanost narave in obsega zelo hudih posledic za stranko – trditveno in dokazno breme
Revizija je po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, na katero se revidenti sklicujejo, dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedefiniran pravni pojem, je treba presojati v vsakem primeru posebej. Da bi jih lahko Vrhovno sodišče presodilo, pa mora revident, upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso, natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati. Revidenti tega z navedbo, da bo hrup neznosen, niso izkazali. Zelo hudih posledic niso konkretizirali in razen pavšalnih navedb niso izkazali, da bo hrup večji od dovoljenega in ugotovljenega v postopku izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo.
lokacijsko dovoljenje – ZUN – dovoljenost revizije – zelo hude posledice – bivanje v počitniškem objektu – legalizacija objekta
Po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. ZUS-1 ne določa vsebine pojma „zelo hude posledice“, zato je to pravni standard, katerega vsebino je treba izkazati od primera do primera.
V upravnosodni praksi sta vprašanji, ki ju izpostavlja revident povsem razčiščeni (sodbi Vrhovnega sodišča X Ips 774/2006 in X Ips 1369/2005). Tudi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje pravilno razlikuje med nelegalno in neskladno gradnjo in inšpekcijskimi ukrepi za obe situaciji po ZGO-1 (152. in 153. člen ZGO-1). Kadar gradbeno dovoljenje za objekt ni bilo izdano, je potrebno objekt kot celoto šteti za nelegalen objekt v smislu 12.1. točke 2. člena ZGO-1. Za neskladno pa je namreč mogoče šteti le gradnjo, ki ni v skladu s pogoji izdanega gradbenega dovoljenja (12.2. točke 2. člena ZGO-1). To pomeni, da kadar za objekt gradbeno dovoljenje ni bilo izdano in med strankama v postopku to ni sporno (kot je podano v konkretnem primeru), ni mogoče odrediti inšpekcijskih ukrepov po 153. členu ZGO-1 oziroma to šteti za neskladno gradnjo, kajti določba tega člena to ne dopušča.
gradbeno dovoljenje - pravica graditi – poseg v tuj zračni prostor – dokazilo o soglasju soseda
Ključni razlog za zavrnitev tožbe ni bil v tem, da naj bi prizadeti stranki svoje soglasje za revidentov poseg v zračni prostor njune nepremičnine izrecno odrekli, temveč v tem, da je sodišče menilo, da soglasij mejašev ni mogoče šteti za dokaz o pravici graditi po določbah 36. člena ZGO.
Pravica graditi, ki je po 36. členu ZGO (Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 59/96) materialni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, je veljavno izkazana samo, če investitor predloži zemljiškoknjižni izpisek, pogodbo ali drugo listino, ki bi bila sposobna za vpis takšne pravice v zemljiško knjigo. Tega, da bi bilo soglasje oziroma privolitev prizadetih strank za investitorjev poseg v zračni prostor njune nepremičnine podano v takšni obliki, pa revident niti ne zatrjuje.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO – GRADBENIŠTVO – UPRAVNI SPOR
VS1014627
ZGO-1 člen 152. ZUS-1 člen 32, 32/2.
ukrep gradbenega inšpektorja – začasna odredba – težko popravljiva škoda – javna korist
Rušitev nelegalno zgrajenega objekta sama po sebi ne more predstavljati težko popravljive škode. Z izvršitvijo inšpekcijske odločbe se tudi ne bo poseglo v pravice tožnikov, saj tožnika z nelegalno gradnjo nista pridobila pravic, ki bi jih varoval pravni red.
Prav zaradi varovanja pravnega reda je sodišče prve stopnje pravilno tudi skladno z načelom sorazmernosti upoštevalo prizadetost javne koristi, ki bi bila tudi po presoji Vrhovnega sodišča lahko okrnjena ob morebitni ugoditvi zahtevi za izdajo začasne odredbe, s katero bi se odložila izvršitev izpodbijanega akta.
Revizija je po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, na katero se revidentje sklicujejo, dovoljenja, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedefiniran pravni pojem, je treba presojati v vsakem primeru posebej. Da bi jih lahko Vrhovno sodišče presodilo, pa mora revident, upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso, natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.
Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katerega je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja (12.1 točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1).
Iz dejanskega stanja, ugotovljenega v inšpekcijskem postopku, izhaja, da revident za izvedena dela nima gradbenega dovoljenja, to je razvidno tudi iz samih revizijskih navedb. Ta okoliščina pa je tudi po presoji revizijskega sodišča odločilna za izrek inšpekcijskega ukrepa na podlagi navedene določbe ZGO-1.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/2-2, 83/2-3. ZPP člen 367, 367.a, 367.b.
dovoljenost revizije – ukinitev javnega dobra – pomembno pravno vprašanje – trditveno in dokazno breme - zelo hude posledice – omejitev dostopa do vzdrževanja komunalne infrastrukture – zožitev javne ceste
Glede na to, da vzdrževanje komunalne infrastrukture ni stvar posameznikov, ampak države oziroma lokalne skupnosti (in konkretnih izvajalcev javnih služb), po presoji Vrhovnega sodišča morebitna omejitev dostopa do te infrastrukture za tožnike ni zelo huda posledica, tudi zato ne, ker je v skladu s posameznimi področnimi zakoni vzdrževalcem te infrastrukture zagotovljen dostop do infrastrukture, tudi do tiste, ki se nahaja na zasebnih zemljiščih.
dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - zelo hude posledice - pomembno pravno vprašanje - različna zakonska ureditev položaja stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja - območje, ki se ureja z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom - možne posledice za okolje - pripombe na lokacijski načrt ob razgrnitvi - poročilo o vplivu na okolje
Različna zakonska ureditev glede položaja stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja sama po sebi ne predstavlja pomembnega pravnega vprašanja v smislu navedenega pogoja. Gre za ustreznost določene ureditve, to pa je v polju presoje zakonodajalca.
Vsebina obravnavane upravne zadeve je vprašanje položaja stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za objekte na območju, ki se ureja z državnim ali občinskim lokacijskim načrtom. To pa je skladno z določbo prvega odstavka 62. člena Zakona o graditvi objektov samo investitor. Revizijo pa vlagata Iniciativni odbor in Krajevna skupnost, ki ne konkretizirata posledic, ki bi naj jima zaradi izpodbijane odločbe nastale, še manj pa pojasnita, zakaj naj bi bile zatrjevane posledice prav zanju zelo hude. ZUS-1 namreč ne določa vsebine pojma „zelo hude posledice“, zato je to pravni standard, katerega vsebino je treba izkazati od primera do primera. Tega pa revidenta v tem primeru s pavšalnim navajanjem možnih posledic za okolje in vrednostjo morebitnih posledic nista izkazala.
V postopku zavrnitve izdaje gradbenega dovoljenja nastanka zelo hudih posledic ni mogoče izkazovati le s sklicevanjem na morebitno rušenje objekta. Neposredna posledica zavrnitve izdaje gradbenega dovoljenja namreč ni rušenje objekta. Tudi sklicevanje na nezmožnost opravljanja gospodarske dejavnosti zaradi neizdaje gradbenega dovoljenja ne pomeni zelo hudih posledic, saj lahko revident dejavnost opravlja v kakšnih drugih legalno zgrajenih prostorih.
soglasje k projektu – projektni pogoji - dovoljenost revizije – ni pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve - zelo hude posledice – izguba pravice v vrednosti nad 20.000 EUR
Pomembnost pravnega vprašanja se presoja glede na vsebino zadeve. Vprašanje naknadnega spreminjanja oziroma dopolnjevanja projektnih pogojev s strani soglasodajalca, ki ga izpostavlja revident, ni pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve, saj je bilo revidentu zavrnjeno soglasje, ker je predložil glede dostopne poti pomanjkljivo projektno dokumentacijo in ne zato, ker dostopna pot ne poteka po parceli, ki jo je prvostopenjski upravni organ navedel v pozivu na dopolnitev vloge.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS1012797
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 83, 83/1-3.
dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme - sklep o dovolitvi izvršbe - ukrep gradbenega inšpektorja - zelo hude posledice
Revidentka bi morala vzročno zvezo med izvršitvijo izpodbijanega sklepa (odstranitvijo objektov) in domnevno neuspešnostjo podjetja izkazati z navedbo konkretnih okoliščin (predvsem s tem, kako bi domnevno dodatni stroški skladiščenja na drugi lokaciji in zatrjevana neposredna škoda vplivali na uspešnost njenega poslovanja), poleg tega pa tudi navesti dokaze, s katerimi bi bile te trditve izkazane.
začasna odredba – zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja – legalizacija - drugo pravno razmerje – težko popravljiva škoda – verjetna izkazanost nastanka težko popravljive škode
Stranka ne more s sklicevanjem na škodo, ki naj bi ji nastala zaradi odstranitve nelegalne gradnje (na podlagi inšpekcijskega ukrepa), utemeljevati težko popravljive škode v obravnavanem upravnem sporu, ki se nanaša na legalizacijo sporne gradnje.
legalizacija - naravovarstveno soglasje – naravovarstveni pogoji - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – pravica stranke sodelovati v postopku – zelo hude posledice – kraj bivanja – predložitev dokazov
Revidenta pomembnega pravnega vprašanja nista izpostavila na zahtevani način. Navajata namreč le, da gre v obravnavani zadevi za pomembna pravna vprašanja kršitve pravice stranke sodelovati v postopku, razmejitve med določitvijo naravovarstvenih pogojev in oceno že zgrajenega objekta ter opredelitve pravnega statusa zemljišča, na katerem obravnavana nepremičnina stoji.
Revidenta nista izkazala, da bi v obravnavanem objektu živela, saj sta v tem postopku kot naslov bivanja navajala A. po podatkih v spisu pa se obravnavani objekt nahaja v kraju B., prav tako pa nista predložila nobenih dokazov za druge trditve, zato nista izkazala zelo hudih posledic, ki bodo zanju nastale z izpodbijano odločbo.
začasna odredba - gradbeno dovoljenje - izvršljivost upravnega akta
Začasno odredbo po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 je mogoče izdati le v primerih upravnih aktov, ki se izvršujejo v smislu določb Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP (Ur. l. RS, št. 80/99 in naslednji), ki se nanašajo na izvršbo. Na ta način pa je mogoče izvršiti le tiste upravne akte, v katerih se zavezancu nalaga določena obveznost, torej da nekaj stori, opusti ali utrpi. Gradbeno dovoljenje ni tak akt, saj ustanavlja pravico graditi pod v njem določenimi pogoji, ne nalaga pa obveznosti, ki bi jih bilo mogoče prisilno izvršiti. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je zavrnilo zahtevo za izdajo začasne odredbe.
izbris iz imenika ZASP – dovoljenost revizije – zelo hude posledice
Revident s svojimi navedbami ni izkazal obstoja zelo hudih posledic, saj se mu z izpodbijano odločbo ne prepoveduje opravljanje vseh dejavnosti v okviru pridobljene izobrazbe, temveč le določenih, in bo kljub izbrisu iz imenika lahko npr. na podlagi drugega odstavka 230. člena ZGO-1, ob izpolnjevanju tam navedenih pogojev, kot tehnik še vedno nastopal tudi kot odgovorni nadzornik in odgovorni vodja del pri zahtevnih projektih ter na tak način pridobival dohodke.
dovoljenost revizije – zelo hude posledice - izbris iz imenika odgovornih projektantov Zbornice za arhitekturo in prostor
Revident s svojimi navedbami ni izkazal obstoja zelo hudih posledic, saj se mu z izpodbijano odločbo ne prepoveduje opravljanje vseh dejavnosti v okviru pridobljene izobrazbe, temveč le določenih, in bo kljub izbrisu iz imenika lahko npr. na podlagi drugega odstavka 230. člena ZGO-1, ob izpolnjevanju tam navedenih pogojev, kot tehnik še vedno nastopal tudi kot odgovorni nadzornik in odgovorni vodja del pri zahtevnih projektih ter na tak način pridobival dohodke.
Ker je odločba, katere odložitev izvršitve sta revidenta predlagala postala pravnomočna, odložitev upravne izvršbe po tej odločbi po tretjem odstavku 293. člena ZUP ni več mogoča. Revidenta zato nimata več pravnega interesa za vodenje upravnega spora.