gradbena pogodba - pobotni ugovor - pogodbena kazen - ustne spremembe projekta - določitev cene pogodbenih del - določitev cene del po sodišču
Ker sta se pogodbeni stranki med izvedbo gradbenih del ustno dogovorili o številnih spremembah prvotnega projekta in se vrsta del po pogodbi ni opravila, vrsta del pa opravila drugače oziroma dodatno, aneks k prvotni pogodbi v tej smeri pa ni bil sklenjen in stranki nista sporazumno dogovorili cene odstopanj, je treba šteti, da plačila oziroma cene pogodbeni stranki nista sporazumno določili in jo je zato moralo določiti sodišče.
Ker sta določbi prvega in drugega odstavka 86. člena ZGO-1, ki določata obvezno vsebino izreka gradbenega dovoljenja, v povezavi s točko 5.2 prvega odstavka 2. člena ZGO-1 tako jasni, da dodatne razlage ne potrebujeta, vprašanje uporabe teh določb, ki ga revident izpostavlja, ni pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotnosti prava ali razvoja prava preko sodne prakse in zato ni pomembno pravno vprašanje, zaradi katerega bi bila revizija dovoljena na podlagi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUP (1986)člen 249, 249/9, 257, 257/1, 258, 260, 260/2, 269, 269/1. ZUP člen 260, 260/9, 268, 268/1, 272, 272/2, 281. ZGO člen 33. URS člen 158.
lokacijsko dovoljenje - obnova upravnega postopka – obseg obnove – presežen obseg obnove – odprava ali razveljavitev odločbe v obnovljenem postopku – lokacijsko dovoljenje – gradbeno dovoljenje - zakonitost gradnje po sklepu o dovolitvi obnove lokacijskega dovoljenja
Obnova postopka niti po ZUP/86 niti po ZUP ni dovoljena zaradi pomanjkljivo ali napačno ugotovljenega dejanskega stanja ali pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava, če pa gre za obnovo postopka po 9. točki 249. člena ZUP/86 (9. točka 260. člena ZUP) pa je dovoljena le zaradi varovanja pravic ali pravnih koristi osebe, ki v prvotnem postopku ni sodelovala kot stranka. To pa pomeni, da je dovoljena le v obsegu, kolikor bi se z odločbo (v tem primeru z lokacijskim dovoljenjem oziroma z v njem dovoljeno gradnjo) posegalo v z zakonom določene pravice take osebe ali pa v njene pravne koristi, to je neposredne, na zakon ali drug predpis oprte osebne koristi. Obnova po 9. točki 249. člena ZUP/86 (oziroma 260. člen ZUP) torej ne more biti dovoljena zaradi varovanja javne koristi.
Ob smiselni uporabi stališč, sprejetih v zadevah I Up 314/2001 in I Up 688/2001, lahko lokacijsko dovoljenje, če je gradbeno dovoljenje že dokončno oziroma pravnomočno in se je gradnja že začela, le razveljavi, ne pa odpravi. Odpravi pa se lahko le, če je sklep o dovolitvi obnove postopka izdaje gradbenega dovoljenja, ki gradnjo zadrži (drugi odstavek 260. člena ZUP/86 oziroma 272. člena ZUP), izdan preden se je gradnja na podlagi dokončnega oziroma pravnomočnega gradbenega dovoljenja začela.
Trditveno in dokazno breme o obstoju zelo hudih posledic kot pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je na strani revidenta. Ker revident navedb o grožnji stečaja ni utemeljil in izkazal, pogoj za dovolitev revizije ni izpolnjen.
lokacijsko dovoljenje za legalizacijo prizidka – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – poseg v zračni prostor sosednje nepremičnine - jasna določba prostorskega akta – zelo hude posledice
Revizija po ustaljeni upravnosodni praksi ne more biti dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega (ali podzakonskega) besedila.
V obravnavani zadevi ne gre za inšpekcijski postopek, temveč za izdajo lokacijskega dovoljenja, zato s sklicevanjem na stroške v zvezi z odstranitvijo objekta (za katere tudi nista predložila nobenih dokazov niti pojasnila, katere konkretne posledice bi zanju zaradi zatrjevanih stroškov nastale) revidenta ne moreta izkazati zelo hudih posledic v tem postopku. Drugih posledic, ki bi se nanašale na predmet tega upravnega spora, pa nista navedla.
ZUDVGA člen 13, 13/1-8. ZGO-1 člen 54, 54/2, 54/4, 56. ZUS-1 člen 83, 83/2.
gradbeno dovoljenje izdano razlastitvenemu upravičencu – dokaz o pravici graditi – gradnja avtoceste – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice
Revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega besedila. To je v tem primeru mogoče ugotoviti že z branjem 54. in 56. člena ZGO-1 in osme alineje prvega odstavka 13. člena ZUDVGA.
V zvezi s sklicevanjem na pomembno pravno vprašanje glede domnevno nepravilno izvedenega postopka sporazumevanja, Vrhovno sodišče poudarja, da je od tega postopka sicer res odvisna pravilnost uvedbe razlastitvenega postopka, vendar pa je predmet presoje v tem upravnem sporu izdaja delnega gradbenega dovoljenja in ne razlastitveni postopek, zato vprašanja v zvezi s tem postopkom ne morejo biti pomembna pravna vprašanja v tej zadevi. Pomembno pravno vprašanje je namreč lahko le tisto, od katerega rešitve je odvisna odločitev v obravnavani zadevi.
gradbeno dovoljenje – obnova – stranke v postopku -mejaš denacionalizacijski upravičenec – dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje
Revidentka pravnega vprašanja ni postavila na način, določen v 83. členu ZUS-1, saj ga ni konkretizirala, niti ne gre za odstop od sodne prakse, saj sodbe, na katere se sklicuje, obravnavajo drugačno pravno in dejansko situacijo. O vprašanju, ki je pomembno v obravnavani zadevi, in sicer: ali lahko kot stranka v obnovi postopka izdaje gradbenega dovoljenja sodeluje denacionalizacijski upravičenec, ki se mu v postopku denacionalizacije vrača sosednje zemljišče in ne zemljišče, predvideno za gradnjo po gradbenem dovoljenju, je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče v zadevah I Up 712/2003 in I Up 112/2004 in je torej že rešeno, odločitev prvostopenjskega sodišča pa ne odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, zato revizija po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
UPRAVNI SPOR – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO
VS1012419
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2. ZUP člen 289, 289/1, 290, 290/1. ZGO-1 člen 148, 148/1-2.
ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe – zavrženje tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – odločitev o pravici, obveznosti in pravni koristi
Sklep o dovolitvi izvršbe ne vsebuje vsebinske odločitve o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. To odločitev je namreč vseboval izvršilni naslov, to je odločba gradbenega inšpektorja. Ta ukrep pa se z izpodbijanim prvostopnim upravnim sklepom le izvršuje.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1-3. ZUP člen 43, 43/1, 43/2. ZGO-1 člen 62, 62/1, 96, 96/2.
gradnja avtoceste – uporabno dovoljenje – stranka v postopku - stranski udeleženec – pravni interes – varstvo pravnih koristi
Tožeča stranka svoje aktivne legitimacije v tem upravnem sporu ne more utemeljevati s članstvom v komisiji za tehnični pregled, česar v pritožbi niti ne izpostavlja, niti z navajanjem dejanskih koristi in interesov. S tem namreč uveljavlja splošno korist in ne kakšne svoje pravice ali na zakon oprte neposredne koristi.
dovoljenost revizije - obnova postopka - gradbeno dovoljenje - skupnost stanovalcev - priznanje lastnosti stranke - zelo hude posledice - odstop od sodne prakse - pavšalne navedbe - pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve - stranka v obnovitvenem postopku
Pravno vprašanje, ki ga izpostavlja revidentka, ni pomembno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve, izpodbijana sodba pa tudi ne odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča.
Revidentka s pavšalnimi navedbami, da mora kot lastnica prenašati nezakonito gradnjo stanovanja na podstrešju lastne hiše, ni izkazala nastanka zelo hudih posledic.
izdaja lokacijskega dovoljenja – dovoljenost revizije – vrednost – pomembno pravno vprašanje – konkretizacija pravnega vprašanja – splošno vprašanje – zelo hude posledice
Spor v zvezi z izdajo lokacijskega dovoljenja ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, zato navedba revidenta, da vrednost izpodbijanega dela upravnega akta presega znesek 20.000 EUR, ne zadošča, da bi bila revizija dovoljena po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ali je upravna odločba zakonita oziroma nezakonita, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Zgolj navajanje, da ima odločitev sodišča zelo hude posledice, ker naj bi z odločitvijo bila kršena revidentova pravica do zasebne lastnine, ne zadošča za izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
izdaja gradbenega dovoljenja – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – konkretizacija pravnega vprašanja – trditveno in dokazno breme – zelo hude posledice – rušenje objekta
S samo zavrnitvijo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja za nadzidavo in spremembo namembnosti gospodarskega objekta v stanovanjski objekt revidentu (in njegovi družini) ni povzročena nikakršna zatrjevana socialna stiska. V odločbi o zavrnitvi zahteve namreč ni odločeno o rušitvi objekta, v katerem naj bi revident živel s svojo družino, za kar pa ni niti ponudil dokazov.
ukrep gradbenega inšpektorja – akt, ki se izpodbija v upravnem sporu – sklep o dovolitvi izvršbe – poseg v pravice ali pravne koristi - začasna odredba
S sklepom o dovolitvi izvršbe se tožnikoma naložena obveznost glede odstranitve nelegalno zgrajenega objekta le prisilno izvršuje in se torej o njej ne odloča ponovno ter se je ne spreminja ali se na drug način posega v njune pravice ali pravne koristi.
gradbeništvo – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje - priglasitev del – vzdrževalna dela na poti, ki se priključuje na državno cesto – soglasje Direkcije za ceste – že rešeno vprašanje - zavrženje
Ker je o pravnem vprašanju, ali je izdaja odločbe o priglasitvi del po 62. členu ZUN vezana na soglasje, ki ga za nameravani poseg predpisuje poseben zakon, Vrhovno sodišče že zavzelo stališče, to vprašanje po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
izdaja gradbenega dovoljenja – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice
Ker revidentka zgolj pavšalno navaja, da gre v obravnavani zadevi za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ki pa ga niti ne navede, vložena revizija po presoji Vrhovnega sodišča ni dovoljena.
gradbeno dovoljenje – dovoljenost revizije - vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnitvi pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
Za pomembno pravno vprašanje se po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča ne šteje vprašanje, katerega rešitev v praksi ne predstavlja problemov, ker je nanj odgovorjeno že z branjem zakonskih določb. Tako je tudi v tem primeru, saj je obseg sodelovanja stranskega udeleženca v upravnem postopku omejen z njegovim pravnim interesom v (tujem) upravnem postopku, kot to jasno določa 43. člen Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP. Katere pa so te pravice v konkretnem upravnem sporu, pa je odvisno od dejanskih okoliščin primera. Ali pa so te v konkretnem primeru pravilno ugotovljene, pa je stvar dejanskega stanja, ki pa glede na določbo drugega odstavka 85. člena ZUS-1 ni dopusten revizijski razlog.
Ker revidentka zgolj pavšalno navaja, da gre v obravnavani zadevi za odločitev o več pomembnih pravnih vprašanjih, ki pa jih niti ne navede, vložena revizija po presoji Vrhovnega sodišča ni dovoljena.
gradbeništvo – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje - razlaga določb PUP – kumulativnost pogojev osončenja in vedute - že rešeno vprašanje - zavrženje
Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča, pravno vprašanje, o katerem je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS1012831
ZGO-1, člen 2, 2/1-1, 2/1-3, 152, 153. ZUS-1, člen 83, 83/2-3.
ukrep gradbenega inšpektorja – dovoljena revizija – zelo hude posledice – nelegalna gradnja – neskladna gradnja – evidentiranost objekta v zemljiškem katastru – nedovoljena gradnja – opustitev oprave glavne obravnave
Vrhovno sodišče meni, da so oba upravna organa in prvostopno sodišče dovolj natančno in pravilno pojasnili, zakaj sporne gradnje niso obravnavali kot neskladne gradnje (153. člen ZGO-1), ampak kot nelegalno gradnjo (152. člen ZGO-1). V tej zadevi namreč ni sporno, da je bilo investitorju (revidentu) izdano lokacijsko in nato gradbeno dovoljenje za gradnjo drugačnega objekta (dimenzij 11,99 m x 7,79 m) na drugi lokaciji (zemljišče na parc. št. 15 k. o. ...), da pa revident gradi objekt v dimenzijah 19,6 m x 16 m na zemljišču s parc. št. 16 in le delno na zemljišču s parc. št. 15, obe k. o. ... Zato je stališče, da gre v obravnavani zadevi v celoti za nelegalno gradnjo (152. člen ZGO-1), za katero gradbeno dovoljenje ni bilo izdano, pravilno in zakonito. Z začetkom gradnje brez gradbenega dovoljenja pa je kršena določba prvega odstavka 3. člena ZGO-1, ki med drugim določa, da se gradnja objekta lahko začne na podlagi gradbenega dovoljenja.