določitev drugega stvarno pristojnega sodišča (delegacija) - sodnica porotnica kot stranka v postopku
Uveljavljena sodna praksa je, da zgolj okoliščina, da je stranka pri razpravljajočem sodišču imenovana za sodnika porotnika, ne pomeni ovire za odločanje sodišča v sporu te stranke. Sodnik porotnik sicer lahko pride v službene stike s sodnikom, ki sodi v zadevi, v kateri sodnik porotnik nastopa kot stranka, a to samo po sebi ne vzbuja dvoma v nepristranskost tega in drugih sodnikov istega sodišča. Drugih okoliščin, ki bi kazale na dvom v korektnost postopka in v objektivno nepristranskost sodnikov do tožnice, pa predsednica Delovnega sodišča v Kopru ne navaja.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - dodatek za stalno pripravljenost - varovanje državne meje - vojak
Revizija se dopusti glede vprašanja pravilne uporabe materialnega prava pri presoji, da v okoliščinah konkretnega primera dejavnost varovanja državne meje ni izvzeta iz uporabe Direktive 2003/88/ES.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - dodatek za stalno pripravljenost - varovanje državne meje - vojak
Revizija se dopusti glede vprašanja pravilne uporabe materialnega prava pri presoji, da v okoliščinah konkretnega primera dejavnost varovanja državne meje ni izvzeta iz uporabe Direktive 2003/88/ES.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - varovanje državne meje - vojak
Revizija se dopusti glede vprašanja pravilne uporabe materialnega prava pri presoji, da v okoliščinah konkretnega primera dejavnost varovanja državne meje ni izvzeta iz uporabe Direktive 2003/88/ES.
dopuščena revizija - javni uslužbenci - delovna uspešnost - plačilo za povečan obseg dela - denarna sredstva - proračunski uporabnik - zavrnitev revizije
Razpoložljivost denarnih sredstev v času, ko bi delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela morala biti izplačana, delo pa je bilo glede na predhodni pisni dogovor opravljeno, ni pogoj za njeno izplačilo.
ugotovitev lastnosti zavarovanca - družbenik in poslovodna oseba - Evropska komisija
Zaposlitev uslužbenca Evropske komisije in vključitev v sistem socialnovarstvenih dajatev za uradnike in druge uslužbence Evropskih skupnosti torej izključuje obveznost istočasne vključitve takšnega uslužbenca v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi statusa družbenika in poslovodne osebe v Republiki Sloveniji, s tem pa tudi ugotavljanje lastnosti zavarovanca za obdobje te zaposlitve ter posledično plačilo prispevkov toženki.
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (1991) člen 40, 40-4. ZDR-1 člen 137, 138. ZIUZEOP člen 26.
solidarnostna pomoč - epidemija - COVID-19 - finančne težave - pravni standard
Čeprav KPND za primer iz 4. alineje 4. točke 40. člena ne predpisuje vrste, minimalnega obsega, trajanja delavčevih težav ali drugih okoliščin za upravičenost do solidarnostne pomoči, to ne pomeni, da že zgolj elementarna nesreča ali požar sama po sebi utemeljujeta pravico delavca do solidarnostne pomoči oziroma dolžnost delodajalca, da jo izplača. Zgolj zaradi razglasitve epidemije torej delavec ne more biti upravičen do solidarnostne pomoči. Ta finančna pomoč ni namenjena na splošno vsem zaposlenim, ampak določenemu delavcu za vsaj delno ali lažjo premostitev njegovih težav oziroma odpravo premoženjske ali nepremoženjske škode. Poleg tega delodajalec solidarnostne pomoči ni dolžan plačati za vsakršne, manjše ali kratkotrajne težave. Že poimenovanje instituta predpostavlja, da gre za solidarnost pri reševanju resnejših težav oziroma socialne stiske. Pojem težav oziroma škode, ki utemeljujejo solidarnostno pomoč, predstavlja pravni standard, ki ga je treba napolniti v vsakem konkretnem primeru.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - kolektivni delovni spor - individualni delovni spor - zastaranje terjatve iz delovnega razmerja
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilno stališče, da je kljub pravnomočni sodbi v kolektivnem delovnem sporu tožnikova terjatev zastarala pred vložitvijo tožbe v tem individualnem delovnem sporu.
OZ člen 140, 140/1, 179, 179/1. ZDR-1 člen 8, 46, 47. ZNPPol člen 33, 48. ZDD-1 člen 32.
trpinčenje na delovnem mestu - poligrafsko testiranje - privolitev oškodovanca - svobodna volja - odškodnina za nepremoženjsko škodo - osebnostne pravice - pravno priznana škoda
Privolitev tožnic v poligrafsko testiranje je bila dana v okviru delovnega razmerja kot razmerja, ki ga opredeljuje tudi podrejen položaj delavca v razmerju do delodajalca. Upoštevajoč to značilnost delovnega razmerja, ZDR-1 med obveznostmi delodajalca še posebej poudarja varovanje delavčeve osebnosti in zaščito delavčeve zasebnosti, varovanje njegovega dostojanstva in varstvo osebnih podatkov (46., 47. in 48. člen ZDR-1). Zaradi takšne narave delovnega razmerja je treba tudi privolitev delavca v poligrafsko testiranje oziroma pridobitev njegovega informiranega soglasja, ki je nujno, da bi se takšno testiranje sploh lahko izvedlo, presojati posebej strogo.
Tožnici sta imeli pomisleke glede privolitve v testiranje zaradi občutka posredne prisile, da se v primeru odklonitve privolitve ne bi izkazali kot ''storilki'' glede anonimke. To pomeni, da privolitev tožnic v poligrafsko testiranje ni bila svobodna, uporaba poligrafa pa je bila že iz tega razloga nedopustna.
ZPP člen 7, 367c, 367c/3. OZ člen 111, 190, 190/3.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - pogodba o štipendiranju - vračilo štipendije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je sodišče druge stopnje z zaključki o konkludentem odstopu toženke od pogodbe zmotno uporabilo materialno pravo in prekoračilo trditveno podlago;
- ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo 111. člen OZ oziroma tretji odstavek 190. člena OZ.
ZŠtip-1 člen 3, 3-13, 3-14, 9, 9/1, 9/2, 9/3, 13. ZVis člen 33, 36, 70. ZPP člen 380, 380/1.
dodelitev državne štipendije - absolventski staž
Vprašanje, ali gre za prvo dodelitev štipendije v smislu tretjega odstavka 9. člena ZŠtip-1, se presoja glede na izobraževalni program, v katerega je vlagatelj za dodelitev štipendije vpisan.
Dodatno študijsko leto, ki ga študent vpiše po končanem izobraževalnem programu (zaradi pridobitve absolventskega staža), ni leto v okviru izobraževalnega programa, temveč leto po izteku izobraževalnega programa.
Spor iz naslova plačila odškodnine za škodo, ki naj bi jo toženec povzročil tožnici kot najemnik stanovanja na opremi tega stanovanja, ni spor, ki bi ga bilo mogoče uvrstiti med spore, opredeljene v 5. členu ZDSS-1. Zahtevek za plačilo te odškodnine izhaja iz civilnega razmerja med dvema fizičnima osebama, za rešitev katerega je pristojno Okrajno sodišče na Ptuju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00071176
ZPP člen 7, 212, 339, 339/1, 339/2, 347, 358. OZ člen 82.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odškodninska odgovornost delavca - sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi - odpoved terjatvi - vezanost na trditveno podlago - sprememba dejanskega stanja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. oz. 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ter po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s 347. in 358. členom ZPP, ko je brez pritožbene obravnave ugotovilo, da se je tožeča stranka odpovedala terjatvi za plačilo odškodnine in s presojo, da sta stranki v sporazumu o razvezi pogodbe o zaposlitvi soglašali o tem, da je njuna volja, da so s sporazumom poravnane vse njune pravice in obveznosti;
- ali je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s 7. in 212. členom ZPP s tem, ko je preseglo trditveno podlago strank;
- ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo glede razlage sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi in odpovedi terjatvi tožeče stranke do tožene stranke iz naslova odškodnine.
ZDR-1 člen 39, 39/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - konkurenčna prepoved
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje s presojo, da je bila v okoliščinah konkretnega primera izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker tožnik ni kršil konkurenčne prepovedi, pravilno uporabilo prvi odstavek 39. člena ZDR-1.
ZDR-1 člen 61, 62, 62/6, 63. ZPP člen 206, 206/4. ZUTD člen 163, 163/2, 167.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - prikrito delovno razmerje - dejanski delodajalec - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Tretja toženka se v razlogih za dopustitev revizije sklicuje tudi na stališče Vrhovnega sodišča RS v sklepu VIII SM 2/2021, ki naj bi bilo drugačno, vendar pri tem spregleda, da je bilo svetovalno mnenje omejeno le na vprašanje, ali gre pri opisanem načinu poslovnega modela toženke in njenih pogodbenikov - izvajalcev pristaniških storitev za protipravno posredovanje delavcev s strani formalnega delodajalca toženki kot uporabniku ali za opravljanje storitev po podjemni pogodbi.
Neutemeljeno je sklicevanje predloga na odločitev Sodišča Evropske unije v zadevi Daimler AG, C-232/2020, z dne 17. 3. 2022. Odgovor Sodišča Evropske unije se je namreč nanašal le na podlago, ki izhaja iz prava Unije (!), ob upoštevanju dejanskega stanja v zadevi, v kateri je bil tožnik zaposlen pri agenciji za zagotavljanje začasnega dela, pri čemer ni šlo za vprašanje, ali agencija ni imela dovoljenja, temveč na vprašanje sankcioniranja zaposlitve, ki ni več začasna.
ZDR-1 člen 137, 137/9. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994) člen 32b, 32b/1, 32b/1-2, 32b/2.
nadomestilo plače - praznik - letni dopust - neenakomerno razporejen delovni čas - mesečni razpored dela
Mesečni razpored dela, ki ga delodajalec objavi v predhodnem mesecu in ga nato s sklicevanjem na potrebe delovnega procesa še enostransko spreminja, sam po sebi ne ustreza razporeditvi delovnega časa iz 2. alineje prvega odstavka 32.b člena kolektivne pogodbe dejavnosti, saj mora ta razporeditev temeljiti tudi na vnaprej predvidljivem in sistemsko jasnem vzorcu razporejanja na delo, tako da bi se dalo vnaprej določiti dneve, na katere ima delavec delovno obveznost.
Ob nasprotnem stališču bi bila pravica delavcev do nadomestila plače za dneve praznikov po prvem odstavku 32.b člena kolektivne pogodbe dejavnosti izvotljena. Namen te določbe je preprečiti zlorabo pravic delavcev v smeri, da bi jim delodajalci proste dneve tedenskega počitka načrtovali ravno na dneve praznikov ter jih s tem prikrajšali za nadomestilo plače,5 tega namena pa ni mogoče doseči z dopuščanjem določanja prostih dni na praznične dneve le v razporedu dela, ki ne temelji na nekem vnaprej predvidljivem in sistemsko jasnem vzorcu.