Z izpodbijanim sklepom je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo proti sklepu o zavrženju ugovora zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za tožbo in zavrglo predlog za oprostitev plačila sodne takse. S tem sklepom postopek ni bil pravnomočno končan, saj se z njim ne odloča o glavni stvari, zato revizija ni dovoljena.
ZPP člen 30. ZDSS-1 člen 5, 5/1. ZS člen 99, 99/2-2.
spor o pristojnosti - podjemna pogodba - dejansko delovno razmerje
Za presojo stvarne pristojnosti v navedeni zadevi je bistveno, ali je pravna podlaga za vtoževano terjatev obstoj dejanskega delovnega razmerja ali pa je pravna podlaga ustni dogovor o podjemni pogodbi. Glede na to, da v zvezi z delom, ki ga je tožnik opravil za družbo B., d.o.o. oziroma za toženca kot samostojnega podjetnika ni bila sklenjena niti pogodba o zaposlitvi, niti podjemna pogodba, dejanske navedbe strank pa bi lahko kazale tako na faktično delovno razmerje kot ustno dogovorjeno pogodbo o delu, je za odločitev o stvarni pristojnosti lahko bistveno tudi to, kako stranke opredeljujejo svoje razmerje.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-3. OZ-UPB1 člen 135, 136, 136/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - krivda - nerazsodnost - izvedenec - presoja sodišča
Razsodnost oziroma prištevnost delavca pri opravljanju pogodbenih obveznosti se sicer domneva, se pa ta domneva lahko izpodbije, če obstojijo okoliščine iz prvega odstavka 136. člena OZ. Pri tem je nerazsodnost oziroma neprištevnost treba razlagati ozko, saj vsakršna osebnostna motnja ali duševna bolezen še ne pomeni nujno izključitve krivdne odgovornosti za sporna ravnanja.
Sodišče ugotavlja sporna dejstva, o katerih nima zadostnega znanja, s pomočjo izvedenca (243. člen ZPP). Vendar je pravna razlaga dejstev, kljub temu, da so ugotovljena s pomočjo strokovnjaka, še vedno pridržana sodišču.
Šibka osebnostna struktura in manjša zmožnost obvladovanja ne dokazujeta nerazsodnosti in ne utemeljujeta izključitve odgovornosti.
200. člen ZDR-1 ne predpisuje oziroma ne določa zahtevka, ki ga mora postaviti tožnik (delavec) v tožbi o nezakoniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za oblikovanje tega pa je tudi sicer treba upoštevati pravila procesnega (civilnega) prava. Iz citirane določbe jasno izhaja le, da mora delavec sodno varstvo zahtevati v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice, pred pristojnim sodiščem, ne pa kakšen mora biti njegov tožbeni zahtevek.
Zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni zahtevek za ugotovitev pravice ali pravnega razmerja, temveč le za ugotovitev enostranskega dejanja delodajalca - odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kar ni v skladu z 181. členom ZPP. Takšna formulacija povzame le pravno konkluzijo o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki spada v obrazložitev razlogov sodbe, ne pa bistvenega - odločitve o (nadaljnjem) obstoju razmerja med strankama ali dajatvenem zahtevku na podlagi zatrjevane nezakonitosti. Z ugotovitveno tožbo namreč ni mogoče zahtevati ugotovitve predpostavk pravnega razmerja in vprašanj, ki so vezana na to, temveč odločitev o pravni posledici - obstoju pravice ali pravnega razmerja. Zato še posebna odločitev o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi niti ne spada v izrek sodbe. Dosedanja praksa jo je sicer dopuščala, vendar brez potrebe, dejansko pa tudi nepravilno.
Če delavec uveljavlja ugotovitev obstoja (nadaljevanja) delovnega razmerja, ker meni, da mu je delodajalec pogodbo o zaposlitvi nezakonito odpovedal, je presoja zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi stvar pravnega zaključka sodišča, ki ni vsebovan v izreku sodbe.
Tožnica je že s pravočasnim zahtevkom za ugotovitev obstoja delovnega razmerja, obenem pa celo z dajatvenim zahtevkom za reintegracijo in reparacijo zadostila procesni zahtevi za odločanje o njenem tožbenem zahtevku, ki ga je postavila v zvezi z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - varstvo pred odpovedjo - starševstvo
Po prvem odstavku 115. členu ZDR-1 v obdobju varstva ni dovoljena redna odpoved pogodbe o zaposlitvi varovanemu delavcu oz. delavki v nobeni obliki. Prepoved vključuje tudi odpoved iz poslovnega razloga, pa čeprav je bil odpovedni razlog resničen in objektivno utemeljen oziroma nepovezan s stanjem delavke, saj zakon v teh primerih ne dopušča nobenih izjem. Prepovedana so tudi kakršnakoli ravnanja, ki so sicer potrebna za odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma za zaposlitev novega delavca. Tako kot pri sami odpovedi tudi pri pripravljalnih ravnanjih ni pomembno, ali so ta objektivno utemeljena. Varstvo pred odpovedjo iz poslovnega razloga in z njo povezanimi pripravljalnimi ravnanji po 115. členu ZDR-1 je brezpogojno in velja tudi, kadar so delodajalčevi razlogi - tako za odpoved kot za pripravljalna ravnanja - objektivno utemeljeni.
odškodninska odgovornost delavca - odtujitev stvari - navadna škoda
Sodišče druge stopnje je ugotovilo, kar izhaja tudi iz trditev in predlaganih dokazov tožeče stranke, da ta od toženke vtožuje navadno škodo in ne izgubljenega dobička. Navadna škoda je zmanjšanje oškodovančevega premoženja, ki se najpogosteje odraža v uničenju ali poškodovanju določene stvari in v zvezi s tem v drugih pojavnih oblikah škode, ki so posledica tega uničenja ali poškodovanja (npr. stroški začasnega najema druge istovrstne stvari za čas od uničenja do nakupa nove, stroški popravila poškodovane stvari,...). Tožeča stranka ni navajala, da uveljavlja premoženjsko škodo od toženke zato, ker bi bil sporni aparat uničen ali poškodovan, ali pa zato, ker bi ji zaradi odtujenega aparata nastali kakšni stroški (npr. stroški najema drugega istovrstnega aparata). S tem, ko je navajala, da ji je toženka ta aparat odtujila in ji ga kljub pozivom ni vrnila, ni zadostila trditvenemu bremenu, da je do nastanka navadne škode zares prišlo. Poleg tega je tudi višino vtoževane škode utemeljevala z računom o nakupni vrednosti spornega aparata, do takšne višine odškodnine pa bi bila eventualno lahko upravičena v primeru uničenja aparata (oziroma poškodovanja aparata v takšnem obsegu, ki ne bi več dopuščal njegovega popravila).
predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča
Dejstvo, da je Republika Slovenija, Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, tožena stranka v tem individualnem delovnem sporu, predstavlja okoliščino, zaradi katere je lahko okrnjen videz nepristranskosti. To pomeni, da je podan drug tehten razlog, da o tožbenem zahtevku tožnice ne odloča Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
prenehanje delovnega razmerja - denarno nadomestilo za neizrabljen letni dopust
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je delavec ob prenehanju delovnega razmerja upravičen do denarnega nadomestila za neizrabljen letni dopust za vsa leta (v okviru petletnega zastaralnega roka) pred prenehanjem delovnega razmerja, ali pa je ob prenehanju delovnega razmerja upravičen le do denarnega nadomestila za neizrabljen letni dopust, ki ga je bil na dan prenehanja delovnega razmerja (upoštevaje tretji in četrti odstavek 162. člena ZDR-1) upravičen izrabiti, vendar ga ni mogel zaradi objektivnih razlogov.
dopuščena revizija - poslovodna oseba - veljavnost aneksa - pobotni ugovor - sodna razveza pogodba o zaposlitvi - ustreznost ponujene zaposlitve
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali je bil aneks z dne 23. 11. 2016 k pogodbi o zaposlitvi z dne 30. 1. 2016 veljavno sklenjen?
- Ali je sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker ni odločilo o pobotnem ugovoru?
- Ali je odločitev o sklenitvi nove pogodbe o zaposlitvi izvršljiva? - Ali je sodišče kršilo določbe pravdnega postopka, ker ni odločilo o predlogu za sodno razvezo?
- Ali je tožnik upravičeno zavrnil podpis ponujene pogodbe o zaposlitvi kot neustrezne?
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - trajanje mandata - vezanost na zahtevek - izvršljivost izreka sodbe
Revizija se dopusti glede vprašanj:
— ali je določba četrtega odstavka 49. člena ZDR-1 kogentne narave;
— ali odločitev, da tožeči stranki delovno razmerje pri toženi stranki 18. 10. 2017 ni prenehalo in še traja, implicitno vsebuje tudi obveznost tožene stranke, da tožnika pozove na delo;
— ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je samostojno oblikovalo izrek sodbe na način, da ni sledilo tožbenemu zahtevku v delu, ko tožeča stranka zahteva tudi odločitev o pozivu nazaj na delo, kršilo določilo postopka in s tem tožečo stranko prikrajšalo za učinkovito podlago za izvršitev pravnomočne sodne odločbe;
— ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je zgolj opisno določilo, kakšno plačo mora imeti tožnik, kršilo določbe postopka in s tem tožečo stranko prikrajšalo za učinkovito podlago za izvršitev pravnomočne sodne odločbe.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - obstoj delovnega razmerja - plačilo za pogodbeno opravljeno delo - plača - pobot
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali in kako je plačilo za delo po pogodbah civilnega prava, dopustno in mogoče v sodnem postopku pobotati s terjatvami delavca iz faktičnega delovnega razmerja in
- ali je oseba, ki je prejemala plačilo za delo na podlagi pogodb civilnega prava, za katerega je bilo kasneje odločeno, da gre za delovno razmerje, upravičena zadržati znesek, ki presega neto plačo in ostale prejemke in delovnega razmerja, kot jih prejemajo drugi delavci?
sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - dopolnitev postopka na drugi stopnji
Ker je iz obrazložitve izpodbijanega sklepa razvidno, da je sicer sodni izvedenec pri drugem variantnem izračunu v skladu s stališčem druge stopnje upošteval pravilno dejansko stanje in je uporabil tudi pravilno pravno podlago, razen za obdobje veljavnosti ZUJF, Vrhovno sodišče glede na 355. člen ZPP ne ugotavlja utemeljenih razlogov, da sodišče druge stopnje samo ne dopolni postopka s pridobitvijo dopolnitve izvedenskega mnenja in s sodbo samo odloči še o preostalem delu tožnikovega tožbenega zahtevka.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odškodnina - trpinčenje na delovnem mestu
Revizija se dopusti glede vprašanj:
− Ali je presoja sodišča o trpinčenju na delovnem mestu in o višini odškodnine glede na ugotovljeno dejansko stanje materialnopravno pravilna?
− Ali je sodišče kršilo določbe pravdnega postopka glede skrbnosti presoje dokazov o obstoju elementov trpinčenja na delovnem mestu, o obstoju škode ter o vzročni zvezi med tožbeno zatrjevanimi dejanji in zatrjevano škodo?
− Ali je sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka glede obrazloženosti odločitve?
− Ali je materialno pravo glede odločitve o plačilu presežka ur pravilno uporabljeno?
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je odločitev sodišča druge stopnje o neupoštevanju preizkusa alkoholiziranosti procesno in materialnopravno pravilna in zakonita.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - invalidnina
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo v zvezi z vštevanjem invalidnine v odškodnino iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - pogodba civilnega prava - ugotovitev obstoja delovnega razmerja
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali in kako je plačilo za delo po pogodbah civilnega prava dopustno in mogoče v sodnem postopku pobotati s terjatvami delavca iz faktičnega delovnega razmerja in
- ali je oseba, ki je prejemala plačilo za delo na podlagi pogodb civilnega prava, za katerega je bilo kasneje odločeno, da gre za delovno razmerje, upravičena zadržati znesek, ki presega neto plačo in ostale prejemke iz delovnega razmerja, kot jih prejemajo drugi delavci?
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali delodajalec lahko v pobot zahtevku za izplačilo prejemkov iz delovnega razmerja uveljavlja plačilo za delo po pogodbi civilnega prava, za katero se ugotovi, da ima elemente delovnega razmerja?
- ali in na kakšen način se upoštevajo plačani zneski po pogodbah civilnega prava?
- ali je sodišče kršilo določbe pravdnega postopka z odločitvijo, da v pobot uveljavljana terjatev ne obstoji, ugovor pa je pri odločitvi upoštevalo?
- ali je delavec v primeru, če sodišče odloči, da je bil v dejanskem delovnem razmerju, čeprav je delal in prejemal plačilo po pogodbi civilnega prava, dolžan vrniti delodajalcu, kar presega njegovo plačo in druge prejemke iz delovnega razmerja?
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - vrnitev zadeve sodišču prve stopnje - razlogi za razveljavitev - pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje
Sodišče druge stopnje je odločitev o vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje obrazložilo skopo (češ, "da je ocenilo, da glede na naravo stvari in okoliščine primera" - ki jih ni konkretiziralo - "samo ne more dopolniti postopka") in navedlo 355. člen ZPP. Šele iz naslednje točke obrazložitve izhaja, da naj ne bi bil ugotovljen le podatek o številu dni tedenskega počitka, do katerih naj bi bil tožnik upravičen, in da ni bila še opravljena preveritev pravilnosti izračuna odškodnine v zvezi s pravilnostjo dnevnih oziroma urnih postavk. To pa nikakor nista okoliščini, ki ju pritožbeno sodišče ne bi moglo ugotoviti, oziroma presoja, ki jo ne bi moglo narediti samo, in na kar pritožba tudi pravilno opozarja.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - redna odpoved iz poslovnega razloga večjemu številu delavcev - kriteriji - diskriminatoren kriterij - bistvene kršitve določb postopka
Revizija se dopusti glede vprašanj:
– ali sta kriterija polivalentnosti oziroma delovne usposobljenosti in delovne uspešnosti diskriminatorna do vsakega od tožnikov, ker so le-ti delavci invalidi,
- ali je s spremembo sodbe sodišča prve stopnje sodišče druge stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka,
- ali obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje ustreza standardu obrazložitve sodne odločbe in je s tem podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP,
- ali bi moralo sodišče druge stopnje pri odločitvi o nadomestilu plače tožnikom upoštevati denarno nadomestilo za čas brezposelnosti, ki so ga tožniki prejemali?