nadomestilo plače za čas začasne zadržanosti z dela - zajamčena plača
Institut zajamčene plače ni bil nikdar v celoti razveljavljen. Prehodne zakonske določbe o njeni razveljavitvi ne vsebuje noben zakon.
Na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja institut zajamčene plače resda ni več uporaben, je pa še vedno določno uporabljen v sedmem odstavku 31. člena ZZVZZ kot spodnja meja odmerjenega nadomestila.
odsotnost z dela - neupravičena odsotnost - neopravičena odsotnost - izplačilo nadomestila plače
Nadomestilo plače delavcu pripada, če je delavec odsoten z dela zaradi enega od razlogov, ki so zakonsko določeni oziroma izrecno dogovorjeni na podlagi sporazuma socialnih partnerjev. Delovnopravna ureditev ne predvideva obveznosti plačila nadomestila plače v primeru neupravičene odsotnosti delavca z dela. To bi bilo nenazadnje v nasprotju z namenom instituta nadomestila plače, ki predstavlja socialnovarstveno pravico iz delovnega razmerja in pomeni kontinuitetno plačilo v primeru upravičene odsotnosti z dela.
Napačno je stališče sodišč druge in prve stopnje, da je toženec dolžan tožnici plačati plačo oziroma nadomestilo plače za sporno obdobje zgolj zaradi dejstva, ker je bila v tem času v delovnem razmerju pri tožencu oziroma ker toženec zoper njo ni sprožil postopka odpovedi delovnega razmerja. Obveznost izplačila plače ni avtomatična posledica obstoja delovnega razmerja med strankama, temveč predstavlja protidajatev za opravljeno delo. Zgolj izjemoma, v primerih, ki jih delovnopravna ureditev izrecno predvideva, je delavec upravičen do nadomestila plače tudi v času, ko ne opravlja dela.
Tožeča stranka uveljavlja odškodnino za škodo kot posledico zadržanja osebnega avtomobila, ki ga je tožena stranka uporabljala pri opravljanju svojega dela. Lastništvo avtomobila na pristojnost sodišča ne vpliva. Ker je tožena stranka avto uporabljala v službene namene, gre med strankama za spor o obveznosti iz delovnega razmerja, za odločanje v teh sporih pa je pristojno delovno sodišče.
Pravila službe v Slovenski vojski (2009) člen 169 -171, 332.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - misija - delovna obveznost
Sodelovanje na postroju ob dvigu zastave ni opravilo, ki izključuje možnost tedenskega počitka oziroma samo po sebi ne pomeni, da vojakom počitek ni zagotovljen. Pri tem je treba upoštevati, da postroj vojakov zaradi dviga zastave ne predstavlja neke aktivnosti, ki bi pomenila izvajanje delovnih nalog, saj je njegov namen drugačen (kolektivno izražanje pripadnosti in spoštovanja), sicer pa postroj tudi ni bil zahtevan od vojakov, ki so prejšnjo noč opravljali naloge. Postroj ob dvigu zastave tudi ni opravilo ali dejavnost, ki bi zahtevala nek poseben psihofizičen napor in že zaradi tega preprečevala možnost tedenskega počitka ali ga celo izključevala. Poleg tega ne predstavlja opravila, ki bi zahtevalo daljši čas in bi s tem vplivalo na možnost tedenskega počitka. Takšno tolmačenje terjajo prav navedene posebnosti vojaške službe in dolžnost spoštovanja nekaterih pravil in protokolov v vojski v okoliščinah skupne nastanitve vojakov na mednarodni misiji.
pobot - privolitev - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave
Iz obrazložitve sodb sodišča druge in prve stopnje izhaja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do zatrjevane privolitve tožene stranke v uporabo službenega vozila v zasebne namene tožnika, kar po vsebini predstavlja kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, kadar kaki stranki ni dana možnost obravnavanja pred sodiščem oziroma ji je kršena pravica do izjave v postopku. Sodišče druge stopnje te kršitve ni odpravilo oziroma se je protispisno sklicevalo na ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jih v sodbi sodišča prve stopnje ni, zaradi česar je kršitev tudi samo ponovilo.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
Tožnik ni izkazal, da bi predlagal dopustitev revizije oziroma da jo je Vrhovno sodišče dopustilo. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi 377. člena ZPP v zvezi s 374. členom ZPP revizijo kot nedovoljeno zavrglo.
sklep o popravi - stroški postopka - odvetniška tarifa
Odmera stroškov postopka, v kateri je sporna pravilna uporaba odvetniške tarife glede vrednosti točke predstavlja materialnopravno vprašanje, ki ne more biti predmet sklepa o popravi.
transformacija delovnega razmerja v nedoločen čas - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Prvostopenjsko sodišče se s predlogom toženke za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi v nobenem pogledu (ne v dejanskem, ne pravnem) ni ukvarjalo, saj sodba sodišča prve stopnje glede sodne razveze in pogojev zanjo ne vsebuje nikakršne obrazložitve. Sodišče druge stopnje te kršitve ni odpravilo oziroma jo je v neprimernem poskusu odprave ponovilo tudi samo.
javni uslužbenec - vojak - misija - določitev števila dni letnega dopusta - pravna podlaga
Tudi po presoji Vrhovnega sodišča podtočka 6.1.1. Standardnih operativnih postopkov ni samostojna pravna podlaga za priznanje dodatnih dni letnega dopusta, poleg tistega, odmerjenega po nacionalni zakonodaji. Gre za operativno določilo, ki ne daje pravice do dodatnega letnega dopusta napotenim osebam, temveč ureja le način uresničevanja pravice do letnega dopusta, odmerjenega po nacionalni zakonodaji. Po pravilih mednarodne organizacije se odloča le o izrabi letnega dopusta, ta izraba pa je odvisna od delovnih potreb misije ali mednarodne organizacije, vendar glede na število dni letnega dopusta, določenega po nacionalni zakonodaji.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - delo za krajši delovni čas od polnega - prerazporeditev delovnega časa
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bila tožena stranka dolžna tožnici, ki je imela pravico do krajšega delovnega časa po 50. členu ZSDP-1, prerazporediti njen delovni čas tako, kot ga je predlagala, če so to dopuščale potrebe delovnega procesa pri toženi stranki.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilna presoja obeh sodišč, da prekinitev zaposlitve v javnem sektorju prekine napredovalno obdobje tako, da ob ponovni zaposlitvi v javnem sektorju napredovalno obdobje začne znova teči in se predhodne zaposlitve v javnem sektorju pred prekinitvijo (in v tem času pridobljene ocene delovne uspešnosti) pri napredovanju ne morejo upoštevati.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka s tem, da je spremenilo dokazno oceno glede izpovedi priče T. Š. in tožeče stranke?
zavrženje predloga za dopustitev revizije - predložitev dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu
Ker je tožeča stranka sama vložila predlog za dopustitev revizije in ker ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je Vrhovno sodišče njen predlog za dopustitev revizije kot nedovoljen zavrglo (367.č člen ZPP).
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje - razlogi za pritožbo - neutemeljena pritožba
Pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje ni namenjena izpodbijanju razlogov, zaradi katerih je sodišče druge stopnje razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje, temveč izpodbijanju razlogov za vračanje zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, čeprav bi upoštevajoč določbe ZPP to sojenje lahko opravilo (ali celo moralo opraviti) sodišče druge stopnje. Gre izključno za preizkus (ne)pravilnosti uporabe kasatoričnih pooblastil pritožbenega sodišča.
odškodninska odgovornost delavca - odtujitev stvari - navadna škoda
Sodišče druge stopnje je ugotovilo, kar izhaja tudi iz trditev in predlaganih dokazov tožeče stranke, da ta od toženke vtožuje navadno škodo in ne izgubljenega dobička. Navadna škoda je zmanjšanje oškodovančevega premoženja, ki se najpogosteje odraža v uničenju ali poškodovanju določene stvari in v zvezi s tem v drugih pojavnih oblikah škode, ki so posledica tega uničenja ali poškodovanja (npr. stroški začasnega najema druge istovrstne stvari za čas od uničenja do nakupa nove, stroški popravila poškodovane stvari,...). Tožeča stranka ni navajala, da uveljavlja premoženjsko škodo od toženke zato, ker bi bil sporni aparat uničen ali poškodovan, ali pa zato, ker bi ji zaradi odtujenega aparata nastali kakšni stroški (npr. stroški najema drugega istovrstnega aparata). S tem, ko je navajala, da ji je toženka ta aparat odtujila in ji ga kljub pozivom ni vrnila, ni zadostila trditvenemu bremenu, da je do nastanka navadne škode zares prišlo. Poleg tega je tudi višino vtoževane škode utemeljevala z računom o nakupni vrednosti spornega aparata, do takšne višine odškodnine pa bi bila eventualno lahko upravičena v primeru uničenja aparata (oziroma poškodovanja aparata v takšnem obsegu, ki ne bi več dopuščal njegovega popravila).
ZPP člen 30. ZDSS-1 člen 5, 5/1. ZS člen 99, 99/2-2.
spor o pristojnosti - podjemna pogodba - dejansko delovno razmerje
Za presojo stvarne pristojnosti v navedeni zadevi je bistveno, ali je pravna podlaga za vtoževano terjatev obstoj dejanskega delovnega razmerja ali pa je pravna podlaga ustni dogovor o podjemni pogodbi. Glede na to, da v zvezi z delom, ki ga je tožnik opravil za družbo B., d.o.o. oziroma za toženca kot samostojnega podjetnika ni bila sklenjena niti pogodba o zaposlitvi, niti podjemna pogodba, dejanske navedbe strank pa bi lahko kazale tako na faktično delovno razmerje kot ustno dogovorjeno pogodbo o delu, je za odločitev o stvarni pristojnosti lahko bistveno tudi to, kako stranke opredeljujejo svoje razmerje.
konkurenčna klavzula - denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule - pogodba o zaposlitvi
Konkurenčna klavzula je namenjena zaščiti interesa delodajalca, da za določen čas po prenehanju delovnega razmerja prepreči konkurenčno dejavnost delavcu in pomeni znaten poseg v delavčevi ustavni pravici do proste izbire zaposlitve in proste gospodarske pobude. Upoštevajoč navedeno se s konkurenčno klavzulo, ne glede na njeno pogodbeno naravo, ni mogoče dogovoriti omejitev, ki bi bile za delavca strožje od zakonskega okvira, lahko pa se konkurenčna klavzula dogovori na način, ki je zanj manj obremenjujoč oziroma pomeni manjši poseg v navedeni ustavni pravici. Na tej podlagi bi načeloma lahko bila dopustna ureditev, po kateri bi se stranki dogovorili za opcijsko uveljavljanje konkurenčne klavzule v tem smislu, da delodajalec ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi izjavi, da konkurenčne klavzule ne uveljavlja, saj bi takšna opcijska opredelitev za delavca pomenila manjši poseg v njegove pravice oziroma zanj ugodnejšo ureditev, kot pa je opredeljena v zakonu. Takšna opcijska ureditev mora biti v pogodbi o zaposlitvi jasno določena (kar v konkretnem primeru ni), torej tako, da je povsem jasno, da je delavec prost obveznosti iz konkurenčne klavzule, če delodajalec ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi (in ne kasneje) izjavi, da konkurenčne klavzule ne uveljavlja.
S sporno določbo tretjega odstavka 18. člena Pogodbe o zaposlitvi ni bila dogovorjena takšna možnost odstopa od konkurenčne klavzule, kakršna bi lahko bila dopustna ob sklicevanju na navedeni sodbi Vrhovnega sodišča. Opcija uveljavljanja konkurenčne klavzule je navedena le kot predpostavka za plačilo nadomestila, ne da bi bilo pri tem navedeno, do kdaj lahko tožena stranka poda izjavo, da uveljavlja konkurenčno klavzulo. To bi pomenilo, da bi konkurenčna klavzula tožnika zavezovala ves čas, toženo stranko pa le, če bi izrecno izjavila, da jo uveljavlja.
odpoklic predsednika uprave - prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Stranki sta v določbi 72. člena ZDR, ki je veljal v času sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas za poslovodenje družbe, imeli pooblastilo, da v tej pogodbi drugače, kot pa je to sicer urejeno v zakonu, uredita pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja v zvezi z prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, pa tudi v zvezi s pogoji in omejitvami delovnega razmerja za določen čas. Na tej podlagi sta se stranki lahko zakonito dogovorili, da se pogodba sklepa le za čas opravljanja funkcije (2. člen pogodbe) in da s prenehanjem funkcije predsednika uprave ugasnejo medsebojne pravice in obveznosti iz te pogodbe, ki so izrecno ali po namenu vezane na obstoj funkcije.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - varstvo pred odpovedjo - starševstvo
Po prvem odstavku 115. členu ZDR-1 v obdobju varstva ni dovoljena redna odpoved pogodbe o zaposlitvi varovanemu delavcu oz. delavki v nobeni obliki. Prepoved vključuje tudi odpoved iz poslovnega razloga, pa čeprav je bil odpovedni razlog resničen in objektivno utemeljen oziroma nepovezan s stanjem delavke, saj zakon v teh primerih ne dopušča nobenih izjem. Prepovedana so tudi kakršnakoli ravnanja, ki so sicer potrebna za odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma za zaposlitev novega delavca. Tako kot pri sami odpovedi tudi pri pripravljalnih ravnanjih ni pomembno, ali so ta objektivno utemeljena. Varstvo pred odpovedjo iz poslovnega razloga in z njo povezanimi pripravljalnimi ravnanji po 115. členu ZDR-1 je brezpogojno in velja tudi, kadar so delodajalčevi razlogi - tako za odpoved kot za pripravljalna ravnanja - objektivno utemeljeni.
ZVZD člen 3-2, 5. ZDR člen 184. OZ člen 131, 147, 150.
odškodninska odgovornost delodajalca - napotitev na delo v tujini - delodajalec - varnost in zdravje pri delu - vzročna zveza
Po delovnopravnih predpisih je v razmerju do delavca delodajalec tisti, ki je z delavcem sklenil pogodbo o zaposlitvi. Sodna praksa pa je pojem "delodajalca" - tudi v razmerju do delavcev svojih podizvajalcev glede zagotavljanja varstva in zdravja pri delu razširila tudi na naročnike del, ki organizirajo delovni proces na skupnem delovišču in odgovarjajo za nadzor glede varnosti pri delu. To pomeni, da se obveznosti, ki jih zakon v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu nalaga "delodajalcu", ne nanašajo le na delodajalca v delovnopravnem smislu, pač pa na "delodajalca" v širšem smislu ZVZD.