predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se pri presoji pogoja pretežnosti iz določbe 401. člena ZPIZ-2 v skladu z Uredbo št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti upošteva tudi zavarovalna doba, dopolnjena v tujini, ali pa samo doba, dopolnjena v domačem sistemu obveznega zavarovanja.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - zloraba bolniškega staleža - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- kako mora ravnati delavec od trenutka, ko je delodajalcu sporočil, da izostaja z dela zaradi zdravstvenih težav do prvega pregleda pri zdravniku;
- ali sme delavec od trenutka, ko je delodajalcu sporočil, da z dela izostaja zaradi zdravstvenih težav, do pregleda zdravnika, ravnati, kot da je v aktivnem bolniškem staležu ter ali sme brez izrecne odobritve zdravnika odpotovati v drug kraj?
ZSV člen 3, 18a, 100c. ZUPJS člen 30a. ZDSS-1 člen 7, 7/1.
spor o pristojnosti - invalid - družinski pomočnik - oprostitev plačila - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - socialni spor
Odločanje o pravici do družinskega pomočnika in odločanje o oprostitvi invalidne osebe plačilu prispevka k plačilu družinskega pomočnika je odločanje o pravici do socialnega prejemka, v smislu določbe 5.b točke prvega odstavka 7. člena ZDSS-1, zato gre pri sodnem izpodbijanju upravne odločbe o tej pravici za socialni spor.
Okoliščina, da v tem sporu tožnik izpodbija le tisti del odločitve centra za socialno delo, ki se nanaša na zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, ne pa tudi tistega dela odločbe, ki se nanaša na dodelitev pravice do izbire družinskega pomočnika, pravico družinskega pomočnika do delnega plačila za izgubljeni dohodek in oprostitev plačila prispevka k plačilu pravic družinskega pomočnika, ne pomeni, da ta spor ni socialni spor.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - misija - delovna obveznost - pravica do tedenskega počitka
V okoliščinah konkretnega primera udeležba na sestankih v zvezi s podajanjem informacij za nadaljnje delo pomeni nezagotovitev tedenskega počitka pripadniku. Za presojo je bistveno, da je bil tožnik poveljnik oddelka. Kot poveljnik oddelka je bil odgovoren za učinkovito vodenje oddelka in izvajanje prejetih nalog. V tem obsegu so ti sestanki pomenili opravljanje konkretnih nalog, ki so bile del tožnikove delovne obveznosti.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - prijava v obvezno zavarovanje - podlaga
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali lahko delodajalec delavca prijavi v obvezna zavarovanja za čas, ko je bil v evidenco ZPIZ že vpisan na drugi podlagi oziroma ali je lahko oseba zavarovana le po eni osnovi;
- ali je delavec upravičen do razlike v plači kot pravice, vezane na obstoj delovnega razmerja v obdobju, ko je bil v evidenco ZPIZ že vpisan na drugi podlagi?
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovodna oseba - seznanitev z razlogom za odpoved - pravočasnost odpovedi - pristojni organ
V 283. členu ZGD-1 je določeno, da predsednik nadzornega sveta zastopa družbo proti članom uprave. Glede na 283. člen ZGD-1 je za pričetek teka subjektivnega roka za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi odločilno, kdaj se je s spornimi ravnanji tožnika, ki jih je tožena stranka štela kot razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, seznanil predsednik nadzornega sveta tožene stranke. Po tretjem odstavku 20. člena ZDR-1 in v povezavi z 283. členom ZGD-1 je bil namreč za zastopanje delodajalca proti tožniku kot poslovodni osebi (že po samem zakonu) pristojen predsednik nadzornega sveta.
Ker drugi odstavek 109. člena ZDR-1 začetek teka tridesetdnevnega subjektivnega roka za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi veže na trenutek, ko pristojni organ ugotovi razlog za odpoved, in ker ZDR-1 ne določa, da začne ta rok teči znova v primeru, če pride do spremembe osebe oziroma organa, ki nastopa v imenu delodajalca, je zmotno stališče tožene stranke (in tudi sodišča prve stopnje), da je subjektivni rok za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi pričel teči takrat, ko je razlog za to odpoved ugotovil novi direktor tožene stranke.
Res je, da tožena stranka za tožnico ni obračunala davkov in prispevkov iz delovnega razmerja in da bo to na podlagi ugotovitve, da je šlo pri pogodbenem razmerju v resnici za prikrito delovno razmerje, še morala storiti. Vendar to ne pomeni, da je pri presoji, kakšna plača bi tožnici šla na podlagi delovnega razmerja, zneske, ki jih je tožnica prejela na podlagi pogodb civilnega prava, treba obravnavati kot neto plačo, za kar se neutemeljeno zavzema sodišče prve stopnje. Prav tako navedena okoliščina (da prispevki in davki iz naslova delovnega razmerja še niso bili obračunani in plačani), ne pomeni, da se pripadajoča plača izračuna tako, da se od zneskov, prejetih na podlagi pogodbe o poslovno produkcijskem sodelovanju, najprej odštejejo prispevki, ki jih je tožnica plačala kot samostojna podjetnica, nato pa se prištejejo davki in prispevki, ki bi morali biti obračunani na podlagi delovnega razmerja.
izredna denarna socialna pomoč - namenska poraba - dokazilo
Ob upoštevanju vseh izpostavljenih okoliščin konkretnega primera revizijsko sodišče soglaša z odločitvijo sodišča druge stopnje, da tožnika zgolj zato, ker toženki ni predložil pisnega dokazila o namenski porabi 9,94 EUR, ni mogoče kaznovati s 14 mesečno prepovedjo odobritve nove izredne denarne socialne pomoči. Nasprotno stališče bi glede na izjemno nizek dodeljen znesek in po drugi strani več kot eno letno prepoved dodelitve nove izredne denarne socialne pomoči predstavljalo prekomeren poseg v z Ustavo RS zagotovljeno pravico do socialne varnosti. Posebej ob upoštevanju, da je izredna denarna socialna pomoč namenjena najranljivejšim skupinam kot še zadnji prejemek v primeru materialne stiske, povezane s preživetjem.
zavarovalna doba - delo na kmetiji - elementi delovnega razmerja
Ob izostanku listinskih dokazov, da je bilo sklenjeno delovno razmerje, ob dejanskih ugotovitvah, da niso bili podani vsi elementi delovnega razmerja ter ob izostanku kakršnekoli zatrjevane aktivnosti tožnika za ureditev priznanja zavarovalne dobe v času, ko so predpisi že urejali delovna razmerja tudi pri zasebnih delodajalcih, in odsotnosti prepričljivih razlogov za to, ni mogoče zaključiti, da je bil tožnik na domači kmetiji v delovnem razmerju in s tem v zavarovanju in da je zato upravičen do priznanja zavarovalne dobe v obdobju od 25. 6. 1973 do 31. 12. 1983 s prekinitvijo.
ZDSS-1 člen 5, 5/1-č. ZPP člen 1, 25, 25/2, 30, 30/1. ZZ člen 36, 36/2. ZDR-1 člen 8.
spor o pristojnosti - izbira direktorja - odškodnina
Tožnica od tožene stranke (ustanovitelja javnega zavoda) vtožuje odškodnino zaradi posega v njene osebnostne pravice ter zaradi razžalitve dobrega imena in časti s strani tožene stranke, ker ni bila izbrana za direktorja javnega zavoda.
ZDSS-1 v točki č) prvega odstavka 5. člena določa, da je delovno sodišče pristojno tudi za odločanje v individualnem delovnem sporu v zvezi s postopkom zaposlovanja delavca med delodajalcem in kandidatom. Tožena stranka, ki je ustanovitelj Javnega zavoda A., v tem sporu nima položaja delodajalca. Tožnica se je kot kandidatka prijavila na razpis za imenovanje direktorja Javnega zavoda, kjer bi se v primeru uspešno zaključenega kandidiranja (torej v primeru izbire) tudi zaposlila. To pomeni, da bi imel položaj delodajalca napram tožnici kot kandidatki Javni zavod, ne pa njegov ustanovitelj, ki je v tem sporu tožena stranka.
Za odločanje v tem sporu je pristojno Okrajno sodišče v Škofji Loki.
OZ člen 179. ZPIZ-1 člen 143. ZPIZ-2 člen 403, 429.
odmera nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - vštevanje invalidnine
Invalidnina se ne odšteva od odškodnine, ampak se kot ena od okoliščin primera iz 179. člena OZ upošteva pri odmeri pravične denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Pri tem je treba izhajati tudi iz tega, da denarna odškodnina za negmotno škodo ni čista denarna terjatev, temveč predstavlja denarno satisfakcijo za pravno priznane oblike negmotne škode. Upoštevanje invalidnine oziroma koristi, ki jo je oziroma jo bo oškodovanec imel od prejemanja invalidnine, je torej le ena od okoliščin pri ugotavljanju pravične denarne odškodnine, saj ta v določeni meri (večji ali manjši) tudi kompenzira prizadetost oškodovanca. Zato ni pomembno le, kakšna in kako obsežna je ta prizadetost (torej narava in stopnja prizadetosti), temveč je lahko pomemben tudi razlog za priznanje invalidnine (torej ali je ta priznana za isto vrsto telesne okvare kot odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS00029569
ZDSS-1 člen 7, 7/1, 58. ZUS-1 člen 2. ZPP člen 25.
spor o pristojnosti - osebna asistenca - socialno sodišče - upravno sodišče
Odločba centra za socialno delo o pravici do osebne asistence je dokončen upravni akt, zoper katerega je sodno varstvo v skladu s prvim odstavkom 2. člena Zakona o upravnem sporu zagotovljeno v upravnem sporu.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - vršilec dolžnosti direktorja - pogodba o zaposlitvi za določen čas - prenehanje funkcije - imenovanje novega zastopnika
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali javni zavod na funkcijo vršilca dolžnosti direktorja lahko imenuje novega vršilca dolžnosti direktorja v trenutku, ko predhodnemu vršilcu dolžnosti direktorja funkcija še ni prenehala, posledično pa s tem preneha pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas vršilcu dolžnosti direktorja?
2. Ali se določilo, da pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo, sklenjena za določen čas do imenovanja direktorja, lahko razlaga na način, da pogodba o zaposlitvi preneha tudi v primeru imenovanja novega vršilca dolžnosti direktorja?
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odpoved večjemu številu delavcev - ukrepi za preprečitev prenehanja delovnega razmerja
Revizija se dopusti o vprašanju, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo glede obveznosti delodajalca o izvedbi ukrepov za preprečitev ali kar največjo omejitev prenehanj delovnega razmerja v postopku odpovedi večjemu številu delavcev.
ZUJF člen 168, 168/1, 168/2, 168/7. Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (2012) člen 5.
stroški prevoza na delo in z dela - javni uslužbenec
Tožena stranka v določbah ZUJF in Aneksa h KP ni imela nobene podlage za takšno razlago pojma „kraj bivališča“, po kateri je toženka upravičena do povrnitve stroškov prevoza iz sosednjega kraja, čeprav ima v kraju bivališča na voljo javni prevoz, če je razdalja med bivališčem in sosednjim krajem manj kot dva kilometra.
sklep o popravi - stroški postopka - odvetniška tarifa
Sklep o popravi je sklep procesne narave in v njem do uporabe materialnega prava sploh ne pride. Izpodbijati ga je mogoče le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Ker tožnik uveljavlja le zmotno uporabo materialnega prava, vendar tudi to neutemeljeno, saj je sodišče dolžno uporabiti tisto vrednost odvetniške točke, ki velja v času odločanja.
ZJU člen 147, 147/1, 149, 149/2. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (1991) člen 24, 24/4.
javni uslužbenec - sprememba kraja opravljanja dela - premestitev
Določitev nove lokacije skladno z dogovorjeno širšo opredelitvijo kraja opravljanja dela, kjer naj bi tožnica opravljala delo, se ne šteje za premestitev tožnice v smislu določb ZJU.
Širša opredelitev kraja opravljanja dela v tožničini pogodbi o zaposlitvi oziroma aneksu je toženi stranki omogočala, da tožnici določi kraj opravljanja dela v prostorih Finančnega urada A. oziroma dislociranih enotah tega urada (kot je bilo že ugotovljeno, je v S. kot eni od teh dislociranih enot tožnica delo tudi dejansko opravljala). Glede na to je bila določitev kraja opravljanja dela v izpodbijanih sklepih ustrezna, saj tožena stranka glede na ugotovljena dejstva omejitev iz ZJU in KPND ni bila dolžna upoštevati.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - ugoditev pritožbi
Glede na dejstvo, da je sodišče prve stopnje izvedlo vse relevantne dokaze (ki jih je tudi dokazno ocenilo), le sklicevanje na načelo ekonomičnosti postopka in na pravico strank do pritožbe nista okoliščini, ki bi zadoščali za obrazložitev glede vračanja zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Poleg tega sodišče druge stopnje tudi ni obrazložilo svoje odločitve glede tehtanja med tem, zakaj sta okoliščini za razveljavitev sodbe (zadostna trditvena podlaga in očitana bistvena kršitve iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP) takšni, da onemogočata izvedbo postopka pred sodiščem druge stopnje glede na 354. in 355. člen ZPP.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - razlogi za pritožbo - ugoditev pritožbi
Vrhovno sodišče pri obravnavanju pritožbe, ki je vložena na podlagi 357.a člena ZPP, ne sme presojati, ali je pravilna ugotovitev sodišča druge stopnje, da so podane ugotovljene bistvene kršitve določb pravdnega postopka oziroma, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Nasprotno, izhajati mora iz domneve, da ugotovljene kršitve oziroma pomanjkljivosti dejansko obstajajo, zato presoja le, ali bi te kršitve oziroma pomanjkljivosti pritožbeno sodišče lahko samo odpravilo.