Revizija se dopusti glede vprašanja, ali ima tožnica (kot delavka v okviru pogodbe o zaposlitvi) pred sodiščem pravico zahtevati obračun bruto razlik v plači, če je vse zapadle neto zneske dogovorjene plače že v celoti prejela.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - institucionalno varstvo - oprostitev plačila - plačilna sposobnost zavezanca
Predlogu se ugodi in se dopusti revizija glede vprašanj:
- ali lahko pristojni center za socialno delo v skladu z Uredbo o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialnovarstvenih storitev po uradni dolžnosti ugotavlja plačilno sposobnost zavezanca za institucionalno varstvo, tudi v primeru, če zavezanec ne poda vloge za oprostitev plačila institucionalnega varstva, pri čemer je bil zavezanec v upravnem postopku na prvi stopnji s strani centra za socialno delo pravilno opozorjen na pravico do uveljavljanja oprostitve plačila in na pravne posledice, ki bodo nastopile, če vloge ne bo vložil,
- ali se lahko pri zavezancu, ki ne vloži vloge za oprostitev plačila institucionalnega varstva, in katerega je upravni organ opozoril na pravne posledice, ki bodo nastopile, če vloge ne bo vložil, šteje, da je plačilna sposobnost zavezanca tolikšna, kolikor znaša oprostitev upravičenca.
OZ člen 131, 147, 147/1, 147/2, 179. ZPP člen 184, 184/2, 186, 186/1.
trpinčenje na delovnem mestu - krivda - naklep - odgovornost delodajalca za škodo, ki jo delavec povzroči tretjim osebam - prekluzija
Odškodninska odgovornost delodajalca za škodo, ki jo delavec utrpi zaradi nezagotavljanja varstva pred trpinčenjem na delovnem mestu, pomeni posebno obliko odgovornosti delodajalca za škodo, ki jo drugemu povzroči njegov delavec. V skladu s prvim odstavkom 147. člena OZ za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi, odgovarja pravna ali fizična oseba, pri kateri je delavec delal takrat, ko je bila škoda povzročena razen, če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba.
Navedeno pomeni, da se sodišču ni bilo treba ukvarjati s tem, ali sta N. R. in D. R., kot delavca tožene stranke, ki sta nad tožnico izvajala trpinčenje na delovnem mestu, pri tem ravnala naklepno ali iz hude malomarnosti, saj to za presojo odškodninske odgovornosti tožene stranke ni bistveno. Zadostuje, da je sodišče ugotovilo, da je bilo njuno ravnanje protipravno, to je takšno, da ga je mogoče subsumirati pod zakonsko opredelitev trpinčenja na delovnem mestu, torej kot ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - pokojnina - pokojninska doba - pokojninska doba brez dokupa - poprava krivic
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je pravilno stališče sodišč, da se pokojninska doba, ki je bila tožniku priznana na podlagi Zakona o popravi krivic (ZPKri), upošteva kot pokojninska doba brez dokupa,
- ali je pravilno stališče sodišč, da je toženka dolžna pri odmeri pokojnine tožniku upoštevati tretji odstavek 6. člena ZPKri.
konkurenčna klavzula - pogodba o zaposlitvi za določen čas - denarno nadomestilo - delna ničnost pogodbe
Pri razlagi konkurenčnih klavzul Vrhovno sodišče sicer sledi načelu prostega urejanja obligacijskih razmerij, vendar pa smiselna uporaba pravil civilnega prava, na katero napotuje 11. člen ZDR, ne pomeni, da se ta pravila neposredno uporabljajo, temveč da jih je treba razlagati v skladu z načeli in pravili delovnega prava.
Ker je tožnik (kot izhaja iz pogodbe o zaposlitvi) kot član uprave - delavski direktor pri opravljanju svoje funkcije pridobil posebna tehnična, proizvodna in poslovna znanja ter poslovne zveze, ki bi jih utegnil izkoristiti z zaposlitvijo pri drugem delodajalcu, ki opravlja primerljivo dejavnost kot toženka, in ker sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas že ob sklepanju smiselno predstavlja tudi sporazum o datumu prenehanja, je bil dogovor o konkurenčni klavzuli sklenjen v okvirih iz prvega in drugega odstavka 38. člena ZDR, čeprav prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas v določbi drugega odstavka 38. člena ZDR izrecno ni zajeto.
Dogovor, po katerem bi konkurenčna klavzula tožnika zavezovala ves čas, toženko pa le, če bi tožnik izkazal, da si je prizadeval pridobiti zaslužek, primerljiv prejšnjemu, pa mu je bilo to zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule onemogočeno, je v nasprotju z načelom ekvivalence, ki je temeljno načelo pogodbenega prava (prav zaradi kršitve tega načela je Ustavno sodišče razveljavilo peti in šesti odstavek 7. člena ZDR/90), pa tudi nesmiselna, saj predpostavlja, da bi bil tožnik do nadomestila upravičen le, če bi iskal zaposlitev (oziroma izkazal možnost zaposlitve) pri delodajalcih, pri katerih bi že vnaprej vedel, da se zaradi konkurenčne klavzule ne more zaposliti.
V pogodbi določena obveznost tožnika je v tem delu tudi v nasprotju z določbo 39. člena ZDR, iz katerega izhaja, da denarno nadomestilo pripada pogodbi zvesti stranki, pri čemer se posebno prizadevanje niti za zaposlitev niti za pridobitev primerljivega zaslužka ne zahteva. Nadomestilo je delodajalčeva protidajatev za to, da se delavec po prenehanju delovnega razmerja za pogodbeno dogovorjen čas vzdrži opravljanja konkurenčne zaposlitve oziroma dejavnosti. Delavcu to nadomestilo pripada, ne da bi mu bilo treba dokazovati, kaj vse mu je konkurenčna klavzula onemogočila.
Zaradi neustreznosti določila, da je toženka dolžna plačati denarno nadomestilo le, če bo tožnik izkazal prizadevanje za pridobitev primerljivega zaslužka, pa mu bo to onemogočeno zaradi konkurenčne klavzule, ni nična celotna konkurenčna klavzula. Veljavni in zavezujoči sta tako določbi o omejitvah, ki jih mora tožnik po prenehanju delovnega razmerja spoštovati zaradi konkurenčne klavzule, kakor tudi določba o obveznosti plačila denarnega nadomestila zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule, vendar brez navedene nedopustne določbe.
predlog za dopustitev revizije - neplačilo sodne takse - domneva o umiku predloga
Toženka ni plačala dolžne sodne takse za predlog za dopustitev revizije ob vložitvi predloga. Te sodne takse ni plačala niti v roku, postavljenem v plačilnem nalogu, prav tako pa v tem roku ni zaprosila za oprostitev, odlog ali obročno plačilo te sodne takse. Vrhovno sodišče je zato na podlagi tretjega odstavka 105.a člena ZPP štelo, da je toženka predlog za dopustitev revizije umaknila.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odškodnina za nesrečo pri delu - soprispevek - višina denarne odškodnine
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje o višini soprispevka tožnika in o višini prisojene odškodnine za telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. Pravila službe v Slovenski vojski (2009) člen 1.
tedenski počitek - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - misija - vojak - delovna obveznost
Pri presoji materialnopravne pravilnosti stališča, da tudi sodelovanje na vsakodnevnih sestankih z nadrejenimi (pri čemer je treba poudariti, da je sodišče druge stopnje obstoj teh sestankov ugotovilo samo, mimo dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje) pomeni opravljanje dela, ki je tožnici onemogočalo tedenski počitek, je treba opozoriti, da je takšen zaključek najmanj preuranjen. Sodišče ni ugotavljalo niti kakšni so ti sestanki bili, niti kako pogosti in ali je bila udeležba na njih za tožnico obvezna. Glede na sodno prakso Vrhovnega sodišča pa so ta vprašanja bistvena za presojo, ali so takšni sestanki lahko pomenili delovno obveznost posameznega pripadnika Slovenske vojske na misiji in s tem kršitev pravice do tedenskega počitka.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - razlogi za pritožbo
Namen pravnega sredstva iz 357.a člena ZPP je zagotoviti učinkovito uresničevanje ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja; ta pravica je lahko kršena, če sodišče druge stopnje ne odloči dokončno o zadevi, čeprav bi glede na procesne okoliščine primera to lahko oziroma moralo storiti.
Pritožba toženke navedeni zakonski okvir popolnoma zgreši. Toženka namreč sploh ne nasprotuje nosilnemu razlogu sodišča druge stopnje za vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali je materialno pravo pravilno uporabljeno v zvezi s tem, da je tožnik opravljal delo za toženo stranko, ker je bil v uniformi, ni imel prostega izhoda iz baze, je moral biti dosegljiv nadrejenim in se udeleževati sestankov z nadrejenimi ter ali je povišana pripravljenost na mednarodni vojaški misiji na podlagi 9. točke 3. člena ZSSloV delovna obveznost, ki posega v pravico do tedenskega počitka, tudi če ni aktivirana.
ZMEPIZ-1 člen 1, 32, 32/2, 80, 83, 83/1. ZPIZ-2 člen 13, 13/2, 14, 15, 18.
nezakonita izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - samostojni podjetnik - delovno razmerje - prijava v obvezno zavarovanje - sprememba podlage zavarovanja za nazaj
Odgovor na vprašanje, ali delodajalec delavca lahko prijavi v obvezno socialno zavarovanje za čas, ko je bil v evidenco že vpisan na drugi podlagi se zato glasi, da to ne le lahko, temveč mora storiti, če je delavcu naknadno priznano delovno razmerje tudi za čas, ko je bil že zavarovan na drugi podlagi, saj je vsaka druga podlaga v ZPIZ-2 navedena za zavarovalno podlago delovnega razmerja, ki ima zato prednost pred takšno drugo podlago.
Kolektivna pogodba elektrogospodarstva Slovenije (1996) člen 94.
III. kategorija invalidnosti - premestitev na drugo delovno mesto - nižja plača - kolektivna pogodba - pravica do razlike v plači
V skladu s 85. členom podjetniške kolektivne pogodbe (PKP) iz leta 2008 imajo delavci, ki zaradi spremenjene psihofizične zmožnosti, ugotovljene s strani pooblaščenega zdravnika, ne dosegajo več pričakovanih rezultatov, pravico do zaposlitve na ustrezno delovno mesto s plačo, ki so jo prejemali pred tem, če je ta zanje ugodnejša. Pri tožnici ni šlo za nedoseganje pričakovanih rezultatov zaradi spremenjene psihofizične zmožnosti, ki je bila ugotovljena s strani pooblaščenega zdravnika, temveč za ugotovljeno invalidnost III. kategorije s pravico premestitve, česar pa ni mogoče enačiti s pravico, ki jo je delavcem zaradi spremenjene psihofizične zmožnosti zagotavljal 85. člen PKP. Tožnica kot delovni invalid na podlagi določb PKP ni upravičena do razlike v plači zaradi premestitve na nižje vrednoteno delovno mesto.
dodatek za povečan obseg dela - pričakovani delovni rezultati - delovno mesto - opis del in nalog - opravljanje del drugega delovnega mesta
Ob ugotovitvi, da zaradi spremenjene organizacije dela tožnik dveh nalog iz delokroga svojega delovnega mesta ni več opravljal, opravljal pa je dve drugi nalogi, sicer formalno iz delokrogov drugih delovnih mest, je vprašanje, ali je upravičen do plačila delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, odvisno od tega, ali je presegel pričakovane rezultate dela. Če je opravljanje nalog drugih delovnih mest obsegalo polovico polnega delovnega časa je odločilnega pomena, kakšen je bil obseg dela ostalih nalog delovnega mesta upravnik V oziroma kakšni so bili pričakovani rezultati.
nadomestilo za invalidnost - datum začetka izplačevanja
Sodišče druge stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je odločbo tožene stranke z dne 3. 5. 2018, ki je bila izdana v ponovljenem upravnem postopku (ki se je sicer dejansko začel na predlog tožnikove zdravnice), štelo za odločbo, izdano po uradni dolžnosti v smislu tretjega odstavka 183. člena ZPIZ-2, ki začne učinkovati šele prvega dne naslednjega meseca po svoji izdaji. Ta odločba je bila namreč izdana v posledici odprave odločb z dne 19. 11. 2013 in 13. 5 2014 v prejšnjem sodnem postopku, ti odločbi pa nista bili izdani na podlagi 183. člena ZPIZ-2. Posledično je sodišče druge stopnje zmotno zaključilo, da je prišlo do pričetka učinkovanja pravic iz sodbe sodišča prve stopnje I Ps 972/2018 z dne 27. 10. 2017 šele s 1. 6. 2018 (prvi dan naslednjega meseca po datumu izdaje odločbe z dne 3. 5. 2018).
ZPP člen 367a. ZUJF člen 168. Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (2012) člen 5, 5/1, 5/2, 5/3.
dopuščena revizija - stroški prevoza na delo - javni uslužbenec - prevozni stroški - javni prevoz - kilometrina
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje materialno pravno pravilno razlagalo pojem "javni prevoz ni možen" v zvezi s pravico do povrnitve stroškov prevoza javnega uslužbenca v višini stroškov prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi.
Pri preizkusu alkoholiziranosti gre že v načelu za poseg v zasebnost, vendar se ob sumu, da je pod vplivom alkohola, delavec nanjo ne more sklicevati. Skrb za zdravje in varno delovno okolje, v katerem ni prostora za delavca, ki je pod vplivom alkohola, saj na ta način spravlja v nevarnost sebe in druge, daje delodajalcu v primeru suma na alkoholiziranost pravico do preizkusa z alkotestom.
Med opravila, ki jih sme opravljati detektiv v skladu s 26. členom ZDD-1, sodi tudi izvedba preizkusa alkoholiziranosti. Vendar določba, da detektiv lahko opravlja neko dejavnost, ne pomeni, da je ne sme opravljati nihče drug. Izvedba preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom ni opravilo, ki bi ga po zakonu veljavno lahko izvedla le detektivska agencija oziroma detektiv (podobno, kot ni takšno opravilo npr. vročanje pošiljk). Zato izvedba alkotesta s strani osebe, ki ni detektiv, pomeni le, da ni bila opravljena v okviru detektivske dejavnosti, ne pomeni pa, da je tak preizkus nezakonit.
ZPP člen 367a. ZPKri člen 1, 6, 6/1, 7, 20, 20/1. ZPIZ-2 člen 7-23, 27, 29, 161, 161/1-23.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - politični zapornik - poprava krivic - pokojninska doba - pokojninska doba brez dokupa
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se lahko pokojninska doba, ki je bila tožniku priznana na podlagi Zakona o popravi krivic (ZPKri) v dvojnem trajanju, izenači s pokojninsko dobo brez dokupa iz četrtega odstavka 27. člena po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2).
Sodišči druge in prve stopnje sta zmotno uporabili materialno pravo, ko sta šteli, da je treba kot podlago za presojo utemeljenosti zahtevka za povrnite sorazmernega dela stroškov osnovnega vojaško strokovnega usposabljanja uporabiti določbo 7. člena Pravilnika in ne določbe drugega odstavka 93. člena ZObr. Pravilnik namreč sploh ne določa, koliko časa mora pripadnik stalne sestave ostati v delovnem razmerju, da mu ni treba povrniti sorazmernega dela stroškov osnovnega vojaško strokovnega usposabljanja. Pravilnik določa obveznost povrnitve sorazmernega dela stroškov le glede drugih oblik izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja, glede osnovnega vojaško strokovnega usposabljanja pa je to vprašanje v celoti urejeno v drugem odstavku 93. člena ZObr.