predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - denarno nadomestilo za brezposelnost
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo s tem, ko je svojo odločitev oprlo na prvi in tretji odstavek 61. člena ZUTD, ne pa na drugi odstavek 61. člena ZUTD.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - zdravljenje v tujini - izčrpanje možnosti zdravljenja v domovini
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči druge in prve stopnje pravilno uporabili materialno pravo, ko sta pravni standard "izčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji" napolnili s vsebino, kakršna izhaja iz izpodbijanih sodb.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - ugoditev pritožbi - razlogi za razveljavitev
Sodišče druge stopnje lahko le izjemoma razveljavi sodbo sodišča prve stopnje, če ugotovi, da razlogi za razveljavitev (npr. zagotavljanje pravice do izjave, zagotavljanje pravice do pritožbe, obsežno ugotavljanje dejanskega stanja,...) pretehtajo nad pravico stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Pri tem mora navesti, iz katerih razlogov kršitve (ki jo je storilo sodišče prve stopnje) ne more samo odpraviti oziroma zakaj samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti pomanjkljivosti v zvezi z dejanskim stanjem, ugotovljenim pred sodiščem prve stopnje. Sodišče druge stopnje je svojo odločitev o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje obrazložilo le s prepisom dela zakonske odločbe 355. člena ZPP, kar pa ne ustreza standardu obrazložene sodne odločbe.
Upoštevaje navedena izhodišča in dejstvo, da sodišče druge stopnje ni navedlo razlogov, zakaj samo ne bi moglo dopolniti postopka oziroma odpraviti pomanjkljivosti v zvezi z dokazno oceno sodišča prve stopnje, ni mogoče ugotoviti ovir, da bi pomanjkljivosti v zvezi z dokazno oceno sodišča prve stopnje sodišče druge stopnje lahko odpravilo na pritožbeni obravnavi in sprejelo dokazno oceno izvedenih dokazov v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP. Prav tako ni mogoče ugotoviti ovir za dopolnitev postopka z zaslišanjem treh prič, s katerimi je tožnik dokazoval diskriminatornost razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - dokazna ocena - relativna bistvena kršitev določb postopka
Izpovedbe tožnika in z njegove strani predlaganih prič so v nasprotju z izpovedbami prič, ki jih je predlagala tožena stranka. Sodišče prve stopnje je poklonilo vero prvim in navedlo, da je verjelo njihovim izpovedbam, ker so skladne, čeprav sta tudi tožnikova nadrejena (ki sta bila s tožnikom tudi v dnevnem stiku), o istih dejstvih izpovedovala skladno. Sodišče prve stopnje dokazne presoje izpovedb prič, ki jih je predlagala tožena stranka, ni izvedlo, niti ni teh dokazov presojalo skupaj s preostalimi dokazi. Tudi verodostojnost evidenc bi moralo sodišče prve stopnje dokazno oceniti v skladu z 8. členom ZPP.
Ker sodišče prve stopnje ni vestno in skrbno ocenilo vsakega od teh dokazov in vse dokaze skupaj ter (glede na uspeh celotnega postopka) sprejelo dokazno oceno o tem, ali je bilo tožniku omogočeno koriščenje tedenskega dopusta, ni zadostilo metodološkemu napotku iz 8. člena ZPP (kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP). Ker je sodišče druge stopnje izrecne pritožbene ugovore o metodološki pravilnosti dokazne ocene sodišča prve stopnje neutemeljeno zavrnilo, je tudi samo storilo to kršitev.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - reorganizacija - poslovni razlog - sprememba - delovne naloge - znižanje plačila
Odgovor na prvo revizijsko vprašanje - ali je zakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi, čeprav obseg dela delavca na delovnem mestu ostaja pretežno enak in spremembo pri delu predstavlja črtanje le ene delovne naloge – se torej na načelni ravni glasi, da le minimalne spremembe vsebine in obsega nalog delavca ne predstavljajo utemeljenega poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga; od te presoje je odvisen tudi odgovor na drugo vprašanje - ali je delodajalec upravičen v takem primeru ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi za isto delo in za 25 % znižano plačo.
Reorganizacija delovnega procesa sama po sebi ne pomeni, da že s tem nastopi utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ni nepomembno, ali so se pred tem naloge, ki jih tožnica po spremembi ni več opravljala, ker so bile prenesene (in kot kaže obsežno nadgrajene z drugimi nalogami), dejansko izvajale oziroma v kakšnem obsegu so se izvajale, upoštevajoč dotedanjo organiziranost in prakso (obseg in usmeritev delovanja) delodajalca. Če so namreč te naloge ob ostalih nalogah, ki jih je tožnica opravljala, v obsegu kot jih je opravljala, predstavljale zanemarljiv obseg dela tožnice in je prišlo le do prenosa teh nalog z namenom drugačnega organiziranja, vendar vsebinske spremembe opravljanja teh nalog ter njihovega večjega obsega, obenem pa zato tudi drugačnih zahtev izobrazbe, ni mogoče enostavno zaključiti, da so prenehale potrebe tožnice po njenem delu pod pogoji iz dosedanje pogodbe o zaposlitvi.
ZGD-1 člen 270, 294. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - razlika v plači - delovna uspešnost
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavrnilo zahtevek tožnika za obračun in plačilo plače iz naslova delovne uspešnosti za leti 2010 in 2011.
laičen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - postulacijska sposobnost
Sodišče v skladu s prvim odstavkom 91. člena ZPP kot nedovoljeno zavrže izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama, če ne izkaže izpolnitve pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP. Tudi 367. č člen ZPP določa, da sodišče vlogo zavrže, če predlogu za dopustitev revizije ali reviziji ni priložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP.
dopuščena revizija - slovenska vojska - misija - tedenski počitek
Revizija se dopusti o vprašanju procesnopravne in materialnopravne pravilnosti odločitve glede upoštevanja udeležbe vojakov na sestankih pri (ne)koriščenju pravice do tedenskega počitka.
predlog za dopustitev revizije - nedovoljen predlog - zavrženje predloga
Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije, pri čemer pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. ZPP v 367.č členu določa, da sodišče vlogo zavrže, če predlogu za dopustitev revizije ali reviziji ni priložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP. Ker tožnik predlogu za dopustitev revizije ni priložil dokazila o tem, da ima opravljen pravniški državni izpit, je vrhovno sodišče njegov predlog na podlagi 377. člena ZPP v zvezi z 367.č členom ZPP kot nedovoljen zavrglo.
ZDSS-1 člen 43, 43/4. ZIZ člen 10, 10/1, 15. ZPP člen 377, 384, 384/1.
predlog za dopustitev revizije - zadržanje učinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi - nedovoljen predlog - začasna odredba - zavrženje predloga
Zakonodajalec je revizijo omejil le na tiste sklepe, izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja, s katerimi je zavržen ali zavrnjen predlog za izvršbo. To pomeni, da zoper druge sklepe, izdane v tovrstnih postopkih, torej tudi sklep o začasni odredbi, revizija na podlagi določb ZIZ ni predvidena.
S sklepom o izdaji začasne odredbe postopek ni pravnomočno končan. Tak sklep nima dejanske narave sodbe, saj ne gre za odločanje o glavni stvari. Gre za postopek, ki teče vzporedno z glavnim postopkom in v katerem po naravi stvari dokončna odločitev sploh ne more biti sprejeta. Namen postopka za izdajo začasne odredbe je, da se stranki hitro in učinkovito zagotovi nujno potrebno, a le začasno varstvo, torej varstvo, ki traja največ do končne odločitve v glavni stvari. V konkretnem primeru pa gre celo za varstvo, ki traja le do pravnomočnosti odločitve o predlogu za izdajo začasne odredbe. Navedeno pomeni, da revizija zoper izpodbijani sklep ni dovoljena niti na podlagi določb ZPP.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - razvrstitev v plačni razred - policist - stavkovni sporazum - napredovanja - prenos
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je odločitev, da tožnik pri premestitvi iz delovnega mesta, ki je bilo uvrščeno v V. tarifni razred, na delovno mesto, ki je uvrščeno v VI. tarifni razred, ni upravičen do prenosa doseženih napredovanj, v okoliščinah konkretnega primera materialnopravno pravilna.
ZPP člen 367a. ZDR člen 109, 109/1. ZUJIK člen 47a.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - samostojni kulturni delavec - reintegracija - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je presoja, da neopravljena avdicija ni relevantna za nadaljevanje delovnega razmerja, materialnopravno pravilna.
ZPP člen 367a. ZSPJS člen 22e. Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) člen 2, 4.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - dodatek za povečan obseg dela
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je pravilna presoja, da je tožnik upravičen do dodatka za povečan obseg dela;
- ali naloge, ki jih je tožnik opravljal (pomivanje oken, praznjenje košev, čiščenje orožja, vzdrževanje vozil) predstavljajo dodatne naloge, ki bi tožnika upravičevale do dela plače za povečan obseg dela ali pa gre pri navedenih nalogah zgolj za konkretizacijo nalog, ki spadajo v delokrog tožnikovega delovnega mesta hišnik IV (tekoče vzdrževanje objektov, naprav in opreme ter manjša popravila le teh);
- ali samo dejstvo, da določena naloga, ki jo opravlja tožnik na delovnem mestu, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, sovpada s katero od nalog drugega delovnega mesta, pomeni, da je tožnik upravičen do dodatka za povečan obseg dela.
nezakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi za določen čas - vršilec dolžnosti direktorja - razlogi za prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Stranki sta iztek pogodbe o zaposlitvi za določen čas v smislu prvega odstavka 79. člena ZDR-1 jasno in nedvoumno vezali na nastop specifičnega dogodka - imenovanje direktorja zavoda oziroma na potek časa, ne pa na nastop kakega drugega dogodka, kot je na primer imenovanje drugega vršilca dolžnosti. Ker stranki nista določili drugih razlogov za prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas, bi ta pred potekom enega leta ali ob odsotnosti imenovanja direktorja zavoda, v skladu z drugim odstavkom 79. člena ZDR-1, lahko prenehala le sporazumno oziroma na enega od zakonsko določenih načinov, na primer z odpovedjo.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovodna oseba - pogodba o zaposlitvi za določen čas - razrešitev - delovno razmerje za nedoločen čas - mirovanje pogodbe o zaposlitvi - kogentna zakonska določba
Določba o mirovanju pravic obveznosti in odgovornosti iz pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas po četrtem odstavku 49. člena ZDR-1 ima naravo kogentne določbe, ki je delavec in delodajalec ne moreta obiti z drugačnim dogovorom v pogodbi o zaposlitvi za določen čas. Takšen dogovor bi namreč pomenil za delavca manj ugodno določitev pravic od tistih, ki jih določa zakon, kar je v nasprotju z drugim odstavkom 9. člena ZDR-1.
Ob tem ni pravno relevantno, da je bil dogovor o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas sklenjen v pogodbi o zaposlitvi za opravljanje funkcije predsednika uprave, ki je bila sklenjena za določen čas in ki je temeljila na 73. členu ZDR-1. Šesta alineja prvega odstavka 73. člena ZDR-1 se nanaša na pogodbo o zaposlitvi, ki je sklenjena na podlagi 73. člena ZDR-1. Zato se tožnik v pogodbi o zaposlitvi za opravljanje funkcije predsednika uprave niti na podlagi šeste alineje prvega odstavka 73. člena ZDR-1 ni mogel dogovoriti za prenehanje prejšnje pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas (glede katere je nastopilo mirovanje pravic obveznosti in odgovornosti).
ZDR-1 člen 6, 6/3, 6/6, 98 - 103. ZPP člen 380, 380/2. Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu člen 2, 5.
odpoved večjemu številu delavcev in poslovnih razlogov - kriteriji za določanje presežnih delavcev - diskriminatoren kriterij - posredna diskriminacija
Kolikor delodajalec zagotovi ukrepe, s katerimi invalidom ob upoštevanju njihove preostale delovne zmožnosti omogoči doseganje primerljivih rezultatov glede na druge delavce (npr. s prilagoditvijo njihovih delovnih mest; z usposabljanjem oziroma izobraževanjem, ki je glede na njihovo preostalo delovno zmožnost primerljivo z usposabljanjem in izobraževanjem drugih delavcev, itd.) uporaba istih kriterijev za ugotavljanje presežnih delavcev za invalide in delavce, ki niso invalidi, ne pomeni avtomatično posredne diskriminacije.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odmera stroškov - disciplinski postopek - odvetniška tarifa
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pri odmeri stroškov, ki so nastali pri zastopanju v disciplinskih postopkih, dopustna smiselna uporaba tar. št. 15 OT, glede na to, da OT v tar. št. 14 posebej ureja stroške postopka, ki nastanejo v disciplinskih in drugih postopkih za varstvo pravic delavcev.