predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
Predlog je sestavljen kot revizija, s katero se uveljavlja zmotna uporaba materialnega prava. Tožnik v predlogu natančno in konkretno - tako, kot to zahteva četrti odstavek 367. b člena ZPP - ne izpostavlja nobenega pomembnega pravnega vprašanja. Zato ga je vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367. b člena ZPP zavrglo.
Odločanje višjih sodnikov v predhodnem pritožbenem postopku samo po sebi ne predstavlja izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP, strinjati pa se je s pritožnikom, da bi tudi posebne okoliščine odločanja lahko vzbudile dvom o nepristranskosti sodnikov, ki so pri tem sodelovali. Vendar bi bile okoliščine lahko podane le izjemoma, npr. v primeru arbitrarnega ali pristranskega sojenja.
Stranski intervenient sicer izhaja iz tega in uveljavlja očitno pristransko sojenje sodnic, ki jih izloča, nesprejemljivost materialnopravnih stališč v predhodnem sklepu itd., vendar neutemeljeno.
Revizija utemeljeno uveljavlja obstoj bistvene kršitve določb pravdnega postopka v zvezi z oblikovanjem dokazne ocene. Obstoj te kršitve se presoja na podlagi metodološkega napotka iz 8. člena ZPP. Ta določa, da sodišče o tem, katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Pri pojasnjevanju, zakaj glede obveznosti oziroma zaukazanosti navedenih opravil v celoti sledi izpovedbi tožnika in njegovih prič C. C. in D. D. in zakaj ne sledi izpovedbi tožniku nadrejenih prič A. A. in B. B., sodišče ni zadostilo standardu vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj.
OZ člen 131, 131/1. ZDR člen 43. ZVZD-1 člen 3, 3/1-2, 5, 10. ZPP člen 380.
nesreča pri delu - opustitev nadzora - nesreča na gradbišču - vzročna zveza
Do škode, ki jo je utrpel tožnik, je prišlo, ko mu pri prečkanju iverne plošče, ki je bila zaradi nizkih temperatur in jutranje vlage spolzka, spodrsnilo. Hoja delavca po terenu na gradbišču (tudi če je teren spolzek) pomeni delavčevo običajno in pogosto aktivnost. Od njega zahteva običajno pazljivost oziroma povprečno skrbnost in ne predstavlja aktivnosti, ki bi jo moral delodajalec posebej nadzorovati in delavcu v zvezi s tem dajati posebna navodila. Od delodajalca ni mogoče pričakovati in zahtevati, da izvaja nadzor in daje delavcem navodila tudi za enostavne aktivnosti, med katere je treba uvrstiti tudi hojo po gradbišču. Škode, ki je tožniku nastala, ne bi preprečilo niti pravilno ravnanje prve toženke v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu. To pa pomeni, da v konkretnem primeru tudi opustitev prve toženke glede izvajanja ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu tožnika (nadzor, dajanje navodil) ni vzročno povezana s škodo, ki je tožniku nastala.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
– ali je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP v povezavi z 8. členom ZPP;
– ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo pri presoji utemeljenosti odpovednega razloga in pri tem ustrezno upoštevalo sodno prakso Vrhovnega sodišča RS o navideznem poslovnem razlogu.
Pretežni del vprašanj, ki jih v predlogu izpostavlja druga toženka, se nanaša na odločitev zoper prvo toženko, v ostalem pa je druga toženka s pritožbo v celoti uspela. To pomeni, da za vložitev predloga za dopustitev revizije ne izkazuje pravnega interesa.
ZPP člen 367a. ZUTD člen 163, 163/1, 163/2. ZDR-1 člen 4, 62, 63.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - obstoj delovnega razmerja - posredovanje dela
Revizija se dopusti glede vprašanja ali lahko tožnik zahteva od druge toženke, h kateri ga je napotila na delo prva toženka, obstoj delovnega razmerja in priznanje vseh pravic za nazaj (za ves čas dejanskega dela) in vzpostavitev zaposlitve za naprej.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
Vprašanje, ki ga zastavlja tožnica v predlogu, je zelo nejasno, je v nasprotju z obrazložitvijo in ne dosega pravnega standarda natančne in konkretne navedbe spornega pravnega vprašanja in pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno. V vprašanju se tožnica sklicuje na neizvedbo določenih dokazov, ki sploh niso bili predmet obravnavanja v postopku odločanja sodišč druge in prve stopnje o njenem predlogu za obnovo postopka. Zato je vrhovno sodišče predlog zavrglo.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga
Določba 67. člena ZODPol je jasna in predstavlja specialno zakonsko določbo. V tej zakonski določbi je opredeljen tudi institut začasne napotitve, kar je revizijsko sodišče že obrazložilo v sodbi VIII Ips 27/2020 z dne 02.03.2021.
Okoliščina, da je stranka ali njen zakoniti zastopnik pri razpravljajočem sodišču imenovan za sodnika porotnika, ne pomeni absolutne ovire za odločanje sodišča v sporu te stranke. Opravljanje funkcije sodnika porotnika pri sodišču sicer lahko pripelje do službenih stikov (tudi) s sodnikom, ki sodi v konkretni zadevi, v kateri je sodnik porotnik stranka, vendar to samo po sebi ne more vplivati na sojenje in tudi ne more vzbujati vtisa pristranskosti.
Okoliščine v zvezi s postopanjem predsednice senata glede preložitve naroka in vročanja pripravljalne vloge predlagateljev, objektivno ne morejo vzbujati dvoma v nepristranskost vseh sodnikov sodišča, pred katerim se obravnava zadeva.
ZDR-1 člen 137, 137/2, 137/8, 137/3, 170, 170/1. ZZVZZ člen 31, 31/3.
nadomestilo plače za čas čakanja na delo - nadomestilo plače za čas bolniškega staleža
Višina nadomestila plače je odvisna od razloga, zaradi katerega je delavec odsoten z dela. Pri tem se posamezni razlogi med seboj izključujejo. Tako na primer delavec ne more biti sočasno v bolniškem staležu in na dopustu ali pa v bolniškem staležu in na čakanju na delo. Če je ugotovljena začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni in je delavcu (zavarovancu) odprt bolniški stalež, se šteje, da je delavec odsoten z dela zaradi bolezni, ne glede na to, ali je bil pred odobritvijo bolniškega staleža na čakanju na delo. Institut čakanja na delo iz razlogov na strani delodajalca pride v poštev le v času, ko bi tožnik sicer moral prihajati na delo, pa tega ne more zaradi razlogov na strani delodajalca.
ZDR-1 člen 22, 22/1, 25, 118. ZZRZI člen 40, 40/1.
predlog za dopustitev revizije - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid - ustrezna zaposlitev - izpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnega mesta - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Revizija se dopusti glede vprašanj:
– ali je delodajalec v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcu invalidu dolžan ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi za drugo (prosto) delovno mesto, za katero delavec invalid izpolnjuje splošni pogoj stopnje in vrste zahtevana izobrazbe, ne izpolnjuje pa posebnih pogojev za opravljanje dela, zahtevanih v objavi prostega delovnega mesta po prvem odstavku 22. člena in 25. členu ZDR-1, ki sicer niso opredeljeni v sistemizaciji delovnih mest;
– ali je sodišče pravilno uporabilo 118. člen ZDR-1.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - slovenska vojska
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pri odločitvi o višini posebne nagrade tožnici pravilno uporabilo materialno pravo s tem, ko ni upoštevalo vseh let tožničine zaposlitve pri toženi stranki.
ZDSS-1 člen 7, 7/1, 58, 58/1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 1, 210, 210/5.
spor o pristojnosti - socialni spor - zdravstveno zavarovanje
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja že v 1. členu določajo, da se z njimi podrobneje urejajo: vrste in obseg pravic, obveznosti zavezancev in zavarovanih oseb, pogoje in postopke za uresničevanje pravic, standarde zdravstvenih storitev, pripomočkov in zobno-protetičnih pripomočkov, varstvo pravic zavarovanih oseb ter nadzor uresničevanja pravic in obveznosti. V tem okviru je nato v 210. členu določeno, da zavod dodeli zdravniku na njegov predlog 30 receptov za osebno rabo letno, iz česar je sklepati, da je ta dodelitev določena kot pravica, ki je uvrščena v poglavje XIII/8. - uveljavljanje pravice do zdravil in živil na recept. Ali je ta uvrstitev pravilna ali ne in ali presega zakonsko opredelitev pravic, ni pomembno za odločitev o pristojnosti, saj spada med pravice, ki so uvrščene med pravice na področju obveznega zavarovanja, pa čeprav v podzakonskem aktu.
ZDSS-1 v 7. členu ne govori le o pristojnosti za odločanje o zakonskih pravicah do in iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Samo dejstvo, ali bi ta ureditev morda lahko presegala zakonsko opredelitev pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja po ZZVZZ in da je lahko tudi sporna, torej ni odločilen element za presojo o pristojnosti.
ZDR-1 člen 110, 110/1. ZPP člen 367a, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče ugotavlja, da pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni, zato je na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog zavrnilo kot neutemeljen.
OZ člen 190, 190/1. ZDR-1 člen 2, 13, 18. ZPP člen 378, 380, 380/2.
obstoj delovnega razmerja - faktično delovno razmerje - pobot - ugovor izpolnitve
Če je delavec, ki uveljavlja obstoj delovnega razmerja na podlagi pogodb civilnega prava, prejel višji znesek, kot pa bi mu šel na podlagi delovnega razmerja, kar se je zgodilo tudi v tej zadevi, mu delodajalec, kljub ugotovitvi, da je bil delavec v delovnem razmerju, ne dolguje ničesar iz naslova neto plače, kar je sodišče druge stopnje v tem sporu tudi upoštevalo, ko je zavrnilo tožnikov zahtevek za plačilo neto zneskov plač, pač pa delodajalec še vedno dolguje tisti del bruto plače, ki se nanaša na javnopravne dajatve, saj te od plače kot delovnopravnega prejemka še niso bile obračunane in plačane.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pravica do pritožbe
Razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve temu sodišču v novo sojenje glede na okoliščine konkretnega primera ne bo povzročila hujše kršitve pravice stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Revizijski napotki vrhovnega sodišča iz sklepa VIII Ips 57/2019 odkazujejo na izvedbo sorazmerno obsežnega dokaznega postopka in sprejema celovite dokazne ocene v smeri ugotavljanja odločilnih dejstev tudi v zvezi z novimi pravnimi vidiki spora, na katere je opozorilo vrhovno sodišče v svojem sklepu. Ustrezneje je, da ta postopek izvede sodišče prve stopnje (tudi zaradi zagotovitve pravice stranke do izjave in pritožbe).