napotitev na začasno delo v tujini - transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas
Revizija neutemeljeno uveljavlja, da je glede na to, da 208. člen ZDR-1 ne opredeljuje pojma začasnosti dela v tujini, to začasnost treba opredeliti na podlagi 55. člena ZDR-1, ki delo za določen čas omejuje na dve leti. Tožnica pri tem enostavno izenači začasno napotitev delavca na delo v tujini in delovno razmerje za določen čas. Za takšno povezovanje obeh inštitutov, ki sta urejena v povsem različnih zakonskih določbah, v samem zakonu ni nobene podlage. Po presoji revizijskega sodišča sta sodišči druge in prve stopnje pravni pojem začasnosti povsem ustrezno napolnili, ko sta šteli, da se začasnost izraža z vsakokratnim trajanjem mandata (prvi je trajal eno leto, naslednji tri leta in nato dvakrat po štiri leta).
ZObr člen 46, 46/1, 98c. ZSPJS člen 3, 3/1. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 8, 8/1, 8/2, 9, 9/1, 10, 10/1.
pripadnik Slovenske vojske - misija - dodatek za posebno nevarne naloge - dodatek za posebne pogoje bivanja in delovanja
Celoten sistem dodatkov za nevarnost na območju delovanja, za nevarne naloge in za posebne pogoje bivanja in delovanja je takšen, da se konkretno višino teh dodatkov za posamezno obliko sodelovanja na MOM oziroma za enoto ali poveljstvo določi z Odredbo, torej z aktom ministra, pri čemer je nabor možnih višin dodatkov določen z Uredbo o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami. V tem okviru je minister tisti, ki v sodelovanju z Generalštabom Slovenske vojske oceni, katere okoliščine in pogoji po posameznih postavkah iz Uredbe so značilni (tipični) za posamezno obliko sodelovanja na MOM oziroma za posamezno enoto ali poveljstvo in na tej podlagi določi višino teh dodatkov. Akt na podlagi katerega je posameznemu pripadniku z odločbo o plači in drugih prejemkih določi višina spornih dodatkov, je tako Odredba.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1-1. KZ-1 člen 211. ZPP člen 380.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Po presoji revizijskega sodišča je sodišče druge stopnje (pred njim pa tudi sodišče prve stopnje) ob ugotovitvi relevantnih okoliščin in interesov obeh strank pogodbe o zaposlitvi, ki imajo vpliv na presojo, ali je bil za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, pri njihovem tehtanju dalo preveliko težo tistim, ki so v korist presoji, da je bilo mogoče nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka in ni v zadostni meri upoštevalo tistih, ki govorijo v prid takojšnjemu prenehanju delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki.
ZDR-1 člen 137. Razlaga Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju KPVIZ) (2007) člen 92. Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju (2008) člen 19c.
Revizijsko sodišče ugotavlja, da višina nadomestila, obračunana v skladu z Uredbo o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju , ne presega višine plače, ki bi jo tožnik prejel, če bi v času odsotnosti delal. Zato je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da bi bil obračun po Uredbi v nasprotju s 137. členom ZDR-1 in 92. členom KPVIZ, zaradi česar je ni upoštevalo. Določbe Uredbe, ki bi jih bilo treba uporabiti v konkretnem primeru, niso v nasprotju z zakonom, zaradi česar uporaba institut exceptio illegalis ni bila upravičena. Zgoraj navedeni določbi se namreč nanašata na višino nadomestila plače, ne pa na višino seštevka nadomestila plače in plače za posamezno obračunsko obdobje.
ZPP člen 25, 25/2, 191, 191/1. ZDSS-1 člen 5, 5/1b, 5/1c, 5/1h, 5/1a. ZDR-1 člen 59-63.
stvarna pristojnost delovnega sodišča - spor o pristojnosti
Ni bistveno, da drugi toženec ni imel formalnega statusa delodajalca, ki zagotavlja delo delavcev in da posledično prvi toženec ni imel formalnega statusa uporabnika v smislu določb 59. do 63. člena ZDR-1. Bistvena je dejanska vsebina teh razmerij, ki kaže na prikrit položaj delodajalca, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev (drugi toženec) oziroma prikrit položaj uporabnika, h kateremu tak delodajalec napoti svoje delavce (prvi toženec).
ZPP člen 17, 17/1, 25, 30. ZDSS-1 člen 5, 5/1a, 5/1b.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost
Ker tožnik v tožbi zatrjuje, da svoj tožbeni zahtevek zoper toženca, ki je fizična oseba, utemeljuje z ustno sklenjeno pogodbo o delu med njima, torej s pogodbo civilnega prava, pri čemer ne navaja, da bi njuno medsebojno razmerje imelo naravo oziroma elemente delovnega razmerja (tega v okviru tožbenega zahtevka niti ne vtožuje), v sporu med tožnikom in tožencem ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča. V tej zadevi gre za premoženjski spor med dvema fizičnima osebama, za rešitev katerega je stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Šentjurju.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zavrnitev predloga
dopuščena revizija - predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - stroški zdravstvenih storitev - razlika v stroških zdravstvenih storitev
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilna odločitev o upravičenosti tožnice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev.
ZObr-D člen 26, 26/8. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 5, 11, 11/3, 11/4.
pripadnik Slovenske vojske - javni uslužbenci - napredovanje
V tej zadevi je sporno napredovanje in uvrstitev v višji plačni razred ob upoštevanju ocen pred letom 2008. Navedeno pomeni, da bi zgolj ob upoštevanju določb Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede tožnik lahko napredoval z upoštevanjem ocen, pridobljenih po letih 2008, ni pa mogel z upoštevanjem ocen, pridobljenih pred tem letom. Odločitev sodišča druge stopnje temelji na upoštevanju ocen iz let 2005 in 2006, kar je v nasprotju z izrecno določbo tretjega odstavka 11. člena Uredbe.
zavrženje predloga za dopustitev revizije - predlog za dopustitev revizije
Glede prvega vprašanja tožnik ne obrazloži, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Obrazložitev tudi ne odgovarja vprašanju. Ne obrazloži niti okoliščin, ki bi kazale na pomembnost tega vprašanja. Obrazložitev predloga tudi ne ustreza očitanim kršitvam v drugem in tretjem vprašanju (četrti odstavek 367. b člena ZPP)
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali lahko tožnik zahteva od druge toženke obstoj delovnega razmerja in priznanje vseh pravic za nazaj ter vzpostavitev zaposlitve pri drugi toženki in priznanje pravic za naprej.
Pretežni del vprašanj druge toženke v predlogu se nanaša na odločitev zoper prvo toženko, v ostalem pa je druga toženka v tem sporu uspela. Zato druga toženka za vložitev predloga za dopustitev revizije ne izkazuje pravnega interesa.
ZSPJS člen 24, 24/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence (2010) člen 3.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga
Revizija se dopusti glede vprašanja ali lahko tožnik zahteva od druge toženke, h kateri ga je napotila na delo prva toženka, obstoj delovnega razmerja in priznanje vseh pravic za nazaj (za ves čas dejanskega dela) in vzpostavitev zaposlitve za naprej.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - nepopoln predlog
Predlog ni oblikovan v skladu s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP, saj je po vsebini revizija, na koncu katere je nanizanih večje število vprašanj, za katere ni jasno obrazloženo, na kateri del predhodne obrazložitve se nanašajo in ni pojasnjena njihova pravna pomembnost. Zato ga je vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367. b člena ZPP zavrglo.