razlogi za razveljavitev - pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje
Pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje ni namenjena izpodbijanju razlogov za razveljavitev, temveč izpodbijanju razlogov za vračanje zadeve na sodišče prve stopnje, čeprav bi upoštevajoč določbe ZPP sojenje lahko opravilo (ali celo moralo opraviti) samo.
Predlagatelj je predlog vložil sam in ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Predlogu za dopustitev revizije ali reviziji mora biti priložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, sicer sodišče vlogo (predlog ali revizijo) zavrže.
Predlog, vložen po odvetnici, ni oblikovan v skladu s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP, saj zatrjevana kršitev postopka ni opisana natančno in konkretno. V predlogu ni navedeno, katere okoliščine kažejo na pravno pomembnost vprašanja, ki tudi sploh ni postavljeno.
ZPP člen 8, 154, 339, 339/1, 339/2, 380, 380/1. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 8, 9, 9/1, 10.
vojak - misija - dodatek za nevarne naloge
V skladu z drugim odstavkom 9. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov SV pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami se dodatek za izvajanje nevarnih nalog iz prvega odstavka tega člena določi na podlagi sprejete odločitve o napotitvi v MOM v skladu z mandatom in načrtom MOM. V tej povedi sicer manjka osebek, torej, kdo je tisti, ki določi dodatek za nevarne naloge, vendar je iz celotne sistematike Uredbe pa tudi iz ureditve pristojnosti na obrambnem področju očitno, da je to minister za obrambo. Navedeno je razvidno že iz določb tretjega in četrtega odstavka istega člena o tem, da glede na spremenjene okoliščine, ki so nastale med izvajanjem MOM, minister na predlog Generalštaba Slovenske vojske določi višino dodatka in da minister praviloma na predlog Generalštaba določi višino dodatka za nevarne vojaške naloge, ki niso določene v prvem odstavku tega člena. Na pristojnost ministra je sklepati tudi glede na ureditev dodatka za nevarnost na območju delovanja in dodatka za posebne pogoje bivanja in delovanja.
Na podlagi 8., 9. in 10. člena Uredbe je minister za obrambo 16. 12. 2013 izdal spremembo odredbe o določitvi višine dodatkov za nevarnost na območju delovanja, za nevarne naloge in za posebne pogoje bivanja ter delovanja v MOM - KFOR. S to odredbo je bilo za MOTČ (motorizirana četa), v njeno sestavo je spadal tudi tožnik, določen dodatek za nevarne naloge v višini 750,00 EUR.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. Uredba o dopolnitvah Uredbe o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence (2021) člen 3, 3/2.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
Predlog se zavrže.
Predlog ni oblikovan v skladu s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP. Ta predlog je po vsebini revizija,ki ob koncu obrazložitve vsebuje devetnajst vprašanj. Iz predloga ne izhaja jasno, na kateri del obrazložitve se vprašanja nanašajo, prav tako pa ni pojasnjena njihova pomembnost.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
Predlog se zavrže.
Predlog ni oblikovan v skladu s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP, saj tožnik v njem sploh ni navedel spornih pravnih vprašanj. Iz predloga prav tako ne izhaja, iz katerega od primerov, naštetih v prvem odstavku 367.a člena ZPP, ga tožnik vlaga.
ZZNPOB člen 6, 6/1, 12, 12/1, 15, 15/1, 20, 21. ZZVZZ člen 23, 23/1-2, 23/1-3. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 37.
oploditev z biomedicinsko pomočjo - zdravljenje v tujini - pogoji za povračilo stroškov zdravljenja v tujini - pogoji za priznanje pravice
Dovoljenje Državne komisije za oploditev z biomedicinsko pomočjo (OBMP) ni pogoj, ki bi omejeval dostopnost do zdravljenja v tujini v smislu predhodne odobritve, pač pa predstavlja pogoj, ki ga nacionalna zakonodaja predpisuje za odobritev vsakega postopka heterologne OBMP v domovini. Če ta pogoj ni izpolnjen - če ni dovoljenja, ker je zahteva zanj zavrnjena ali pa sploh ni dana - se heterologna OBMP v Republiki Sloveniji ne more izvesti, ne glede na starost zavarovanke, niti v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, niti na noben drug način (saj ni prosto dostopna). To pa pomeni, da zaradi vezanosti pravice do povračila stroškov zdravljenja v tujini na priznanje pravice po nacionalni ureditvi, neizpolnjevanje pogojev za dostopnost do heterologne OBMP v domovini, posredno predstavlja tudi pogoj za pridobitev pravice do povračila stroškov zdravljenja v tujini.
napotitev na začasno delo v tujini - transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas
Revizija neutemeljeno uveljavlja, da je glede na to, da 208. člen ZDR-1 ne opredeljuje pojma začasnosti dela v tujini, to začasnost treba opredeliti na podlagi 55. člena ZDR-1, ki delo za določen čas omejuje na dve leti. Tožnica pri tem enostavno izenači začasno napotitev delavca na delo v tujini in delovno razmerje za določen čas. Za takšno povezovanje obeh inštitutov, ki sta urejena v povsem različnih zakonskih določbah, v samem zakonu ni nobene podlage. Po presoji revizijskega sodišča sta sodišči druge in prve stopnje pravni pojem začasnosti povsem ustrezno napolnili, ko sta šteli, da se začasnost izraža z vsakokratnim trajanjem mandata (prvi je trajal eno leto, naslednji tri leta in nato dvakrat po štiri leta).
ZObr člen 46, 46/1, 98c. ZSPJS člen 3, 3/1. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 8, 8/1, 8/2, 9, 9/1, 10, 10/1.
pripadnik Slovenske vojske - misija - dodatek za posebno nevarne naloge - dodatek za posebne pogoje bivanja in delovanja
Celoten sistem dodatkov za nevarnost na območju delovanja, za nevarne naloge in za posebne pogoje bivanja in delovanja je takšen, da se konkretno višino teh dodatkov za posamezno obliko sodelovanja na MOM oziroma za enoto ali poveljstvo določi z Odredbo, torej z aktom ministra, pri čemer je nabor možnih višin dodatkov določen z Uredbo o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami. V tem okviru je minister tisti, ki v sodelovanju z Generalštabom Slovenske vojske oceni, katere okoliščine in pogoji po posameznih postavkah iz Uredbe so značilni (tipični) za posamezno obliko sodelovanja na MOM oziroma za posamezno enoto ali poveljstvo in na tej podlagi določi višino teh dodatkov. Akt na podlagi katerega je posameznemu pripadniku z odločbo o plači in drugih prejemkih določi višina spornih dodatkov, je tako Odredba.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1-1. KZ-1 člen 211. ZPP člen 380.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Po presoji revizijskega sodišča je sodišče druge stopnje (pred njim pa tudi sodišče prve stopnje) ob ugotovitvi relevantnih okoliščin in interesov obeh strank pogodbe o zaposlitvi, ki imajo vpliv na presojo, ali je bil za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, pri njihovem tehtanju dalo preveliko težo tistim, ki so v korist presoji, da je bilo mogoče nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka in ni v zadostni meri upoštevalo tistih, ki govorijo v prid takojšnjemu prenehanju delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki.
ZDR-1 člen 137. Razlaga Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju KPVIZ) (2007) člen 92. Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju (2008) člen 19c.
Revizijsko sodišče ugotavlja, da višina nadomestila, obračunana v skladu z Uredbo o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju , ne presega višine plače, ki bi jo tožnik prejel, če bi v času odsotnosti delal. Zato je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da bi bil obračun po Uredbi v nasprotju s 137. členom ZDR-1 in 92. členom KPVIZ, zaradi česar je ni upoštevalo. Določbe Uredbe, ki bi jih bilo treba uporabiti v konkretnem primeru, niso v nasprotju z zakonom, zaradi česar uporaba institut exceptio illegalis ni bila upravičena. Zgoraj navedeni določbi se namreč nanašata na višino nadomestila plače, ne pa na višino seštevka nadomestila plače in plače za posamezno obračunsko obdobje.