predlog za dopustitev revizije - ugotovitev obstoja delovnega razmerja - napotitev na delo - posredovanje delavcev drugemu uporabniku - ničnost pogodbe o zaposlitvi - status uporabnika - dopuščena revizija - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali lahko tožnik zahteva od tretje toženke, h kateri ga je napotila na delo prva toženka, obstoj delovnega razmerja in priznanje vseh pravic od 1. 8. 2017 in vzpostavitev zaposlitve za naprej.
Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (2009) člen 4, 7, 43a.
plačilo za delo v tujini - napotitev na delo v tujini - dopuščena revizija - zavrnitev revizije
Glede na to, da se nominalna osnova za delo v tujini določi na podlagi naziva delovnega mesta oziroma plače v Republiki Sloveniji, je to praviloma naziv oziroma plača delovnega mesta, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in na katerem delavec opravlja delo v Republiki Sloveniji oziroma bi ga opravljal, če ne bi bil napoten v tujino. Predpostavlja se, da delavec dela na delovnem mestu, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Ta predpostavka pa ni izpolnjena, če delavec ne opravlja dela, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, pač pa drugo, zahtevnejše delo. Zato ni utemeljeno (in tudi ne pravično), da bi bila njegova plača za delo v tujini izračunana na podlagi naziva delovnega mesta, katerega dela ne opravlja in ga ne bi opravljal, če ne bi bil napoten v tujino.
Pretežni del vprašanj v predlogu tretje toženke se nanaša na odločitev sodišča zoper prvo toženko, v ostalem, v kolikor se predlog nanaša na odločitev o denarnih zahtevkih, pa je tretja toženka s pritožbo v celoti uspela. Glede na to tretja toženka ne izkazuje pravnega interesa za vložitev predloga za dopustitev revizije.
ZSPJS člen 17, 17a, 17a/3. ZPP člen 4. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 4.
komisija za preizkus ocene - ocena delovne uspešnosti - preizkus pravilnosti ocene delovne uspešnosti - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Niti ZSPJS niti Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede ne določata formalnosti postopkovne narave, po katerih naj bi tekel postopek preizkusa ocene pred komisijo. Preizkus ocene pred komisijo ni podvržen procesnim pravilom, kot veljajo za postopek pred sodiščem. Veljavni predpisi tudi ne določajo, da mora pri preizkusu ocene komisija javnemu uslužbencu v okviru pravice do udeležbe omogočiti še dodaten rok, da se opredeli do morebitne dopolnitve obrazložitve ocene.
Namen določbe tretjega odstavka 17.a člena ZSPJS o pravici javnega uslužbenca, da se udeleži seje komisije, ki oceno delovne uspešnosti na njegovo zahtevo preizkuša, je v tem, da se mu zagotovi možnost udeležbe in s tem tudi možnost izjave o oceni, oziroma da se mu zagotovi možnost dodatno obrazložiti svoje stališče o oceni.
predlog za dopustitev revizije - vodilni delavec - plačilo za delo preko polnega delovnega časa - osnovna plača - dopuščena revizija - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je z vodilnim delavcem iz 74. člena ZDR -1 dopustno v pogodbi o zaposlitvi določiti, da je plačilo za delo preko polnega delovnega časa že zajeto v osnovni plači.
- ali je v primeru, ko pogodba o zaposlitvi predvideva možnost znižanja plače zaradi nedoseganja vnaprej določenih oziroma pričakovanih rezultatov (in se s takšnim znižanjem ne posega v pravno varovan minimum pravic), takšno znižanje dopustno utemeljevati z nedoseganjem delovnih rezultatov, katerih delavka ni dosegla zaradi njenih ravnanj oziroma opustitev, ki hkrati predstavljajo tudi kršitve njenih pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja;
- ali je sodišče druge stopnje pravilno odločilo, da nedoseganja pričakovanih rezultatov ni mogoče utemeljiti na kršitvah delovnih obveznosti, temveč morajo biti razlogi objektivni in vezani na zahtevnost dela.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. Razlaga Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (KPND) (2013) člen 40, 40/4.
predlog za dopustitev revizije - kolektivni delovni spor - kršitev kolektivne pogodbe - solidarnostna pomoč - COVID-19 - zavrnitev predloga
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - nepopoln predlog
Predlog se zavrže.
Predlog, ki ga je vložila tožnikova pooblaščenka, ni popoln. Predlog ne vsebuje nobenega konkretnega spornega pravnega vprašanja, kar je glede na četrti odstavek 367.b člena ZPP bistveni sestavni element predloga za dopustitev revizije. Predlog je po vsebini pavšalno obrazložena revizija.
ZPP člen 18, 24, 24/3, 25, 25/1. ZS člen 104, 104/2.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - zavrženje predloga
V tej zadevi se je Delovno sodišče v Kopru s sklepom izreklo za stvarno nepristojno in odločilo, da bo po pravnomočnosti tega sklepa zadevo odstopilo v reševanje pristojnemu Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani. O pravni pravilnosti tega sklepa je odločalo Višje delovno in socialno sodišče in ga je potrdilo.
Ker je Višje delovno in socialno sodišče pristojno za odločanje v sporu o pristojnosti med Delovnim sodiščem v Kopru in Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani, je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani vezano na sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča. Ker je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani kljub temu sprožilo spor o pristojnosti med njim in Delovnim sodiščem v Kopru, je tak predlog nedovoljen.
predlog za dopustitev revizije - imenovanje ravnatelja - delovne izkušnje - vzgoja in izobraževanje - dopuščena revizija - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja:
- ali pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju po prvem odstavku 53. člena ZOFVI pomeni zgolj delovne izkušnje, pridobljene v zavodih na področjih iz 1. člena ZOFVI in torej javno veljavne programe vzgoje in izobraževanja, za izvajanje katerih so vpisani v razvid izvajalcev javno veljavnih programov v skladu z ZOFVI, ali pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju po prvem odstavku 53. člena ZOFVI pomeni tudi druge delovne izkušnje s področja vzgoje in izobraževanja, torej tudi v organizacijah, ki niso vpisane v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca - odpovedni rok - datum prenehanja delovnega razmerja
Delavec ima pravico redno odpovedati pogodbo o zaposlitvi brez navajanja razlogov za takšno odločitev, redno odpoved pa lahko poda kadarkoli. Če delavec v redni odpovedi določi datum, s katerim naj mu preneha delovno razmerje, je bistveno le, da je ob tem spoštovan odpovedni rok, določen za zakonom ali dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. Ta datum je delodajalec dolžan upoštevati in mora delavcu delovno razmerje zaključiti (ter ga posledično odjaviti iz obveznih zavarovanj) z dnem, navedenim v delavčevi redni odpovedi. Le v primeru, če delavec v redni odpovedi ne navede datuma prenehanja delovnega razmerja, se pri določitvi tega datuma upošteva odpovedni rok, določen z zakonom ali dogovorjen s pogodbo o zaposlitvi.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - delovni spor
Spora za izstavitev potrdila o pridobljenih praktičnih izkušnjah, ki ga mora pod pogoji, določenimi v ZAID in drugih predpisih, izdanih na njegovi podlagi, izdati pooblaščeni inženir kot mentor posamezniku oziroma kandidatu za pooblaščenega inženirja, ki se praktično usposablja pod njegovim vodstvom, ni mogoče opredeliti za delovni spor.
ZDR člen 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 172, 172/1. KZ-1 člen 235, 235/1. ZEPDSV člen 3, 7, 7/1, 18.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - ponarejanje poslovnih listin - stopnjevitost delovnopravnih sankcij
Zakonska definicija kaznivega dejanja tako s pomembnostjo podatka izključuje samodejno kaznivost za prav vsak neresničen podatek; neresničen podatek mora imeti potencialni vpliv na poslovni promet s tretjimi, na samo dejavnost gospodarskega subjekta ali na morebitni davčni nadzor.
Neresnični vpisi minut delovnega časa v evidenco v okoliščinah obravnavanega primera ne predstavljajo pomembnega dejstva z vidika poslovnega prometa oziroma ostalih dveh kazenskopravnih položajev.
Morebitna prekrškovna odgovornost ne pomeni samodejno tudi kazenske odgovornosti. Ravno nasprotno - če je neko dejanje predmet prekrška, potem mora biti inkriminacija toliko bolj poudarjena v kazenski določbi, sicer se šteje, da gre pri prekršku za manjši prestopek, ki ko tak izključuje težjo kazenskopravno posledico.
ZDR-1 člen 142, 143, 151, 151/1, 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 19a, 19a/1 točka c, 19a/3. ZPP člen 378.
nočno delo - polni delovni čas - letni dopust - efektivni delovni čas
Ker prvi odstavek 142. člena ZDR-1 v delovni čas uvršča tako efektivni delovni čas kot tudi čas odmora ter čas upravičenih odsotnosti z dela (torej tri različne kategorije) in glede na 143. člen ZDR-1, ki opredeljuje pojem polnega delovnega časa, je pravilen zaključek sodišča druge stopnje, da je treba v pojem polni letni delovni čas, ki ga navaja 151. člen ZDR-1, šteti vse kategorije, ki sestavljajo delovni čas, torej tudi čas delavčeve upravičene odsotnosti z dela.
Ker je tožnik v letu 2017 delal ponoči manj kot tretjino polnega letnega delovnega časa, ni izpolnjeval pogoja, da se ga šteje kot nočnega delavca, kot ga določa 151. člen ZDR-1.
predlog za dopustitev revizije - pravni interes za vložitev predloga - utemeljitev predloga - delno zavrženje predloga - delna zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Del vprašanj, ki jih zastavlja toženka v predlogu za dopustitev revizije, se nanaša na odločitev o zahtevku druge tožnice proti toženki (na plačilo zneska 40.019,31 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi prvi tožnici), vendar je bila njena tožba v tem delu pred sodiščem prve stopnje zavržena, sodišče druge stopnje pa je to odločitev razveljavilo, očitno brez vračanja zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. To pomeni, da toženka nima pravnega interesa za vložitev predloga oz. posledično revizije zoper takšno odločitev. Zato je revizijsko sodišče ob smiselni uporabi določbe 374. člena ZPP predlog za dopustitev revizije, ki se nanaša na odločitev sodišča druge stopnje o zahtevku druge tožnice zavrglo.
V ostalem delu, torej glede pravnomočne odločitve o zahtevkih prve tožnice proti toženki, revizijsko sodišče ne ugotavlja razlogov za dopustitev revizije po 367.a členu ZPP, zaradi česar je ta del predloga zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).