- ali je v primeru, ko pogodba o zaposlitvi predvideva možnost znižanja plače zaradi nedoseganja vnaprej določenih oziroma pričakovanih rezultatov (in se s takšnim znižanjem ne posega v pravno varovan minimum pravic), takšno znižanje dopustno utemeljevati z nedoseganjem delovnih rezultatov, katerih delavka ni dosegla zaradi njenih ravnanj oziroma opustitev, ki hkrati predstavljajo tudi kršitve njenih pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja;
- ali je sodišče druge stopnje pravilno odločilo, da nedoseganja pričakovanih rezultatov ni mogoče utemeljiti na kršitvah delovnih obveznosti, temveč morajo biti razlogi objektivni in vezani na zahtevnost dela.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. Razlaga Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (KPND) (2013) člen 40, 40/4.
predlog za dopustitev revizije - kolektivni delovni spor - kršitev kolektivne pogodbe - solidarnostna pomoč - COVID-19 - zavrnitev predloga
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - nepopoln predlog
Predlog se zavrže.
Predlog, ki ga je vložila tožnikova pooblaščenka, ni popoln. Predlog ne vsebuje nobenega konkretnega spornega pravnega vprašanja, kar je glede na četrti odstavek 367.b člena ZPP bistveni sestavni element predloga za dopustitev revizije. Predlog je po vsebini pavšalno obrazložena revizija.
ZPP člen 18, 24, 24/3, 25, 25/1. ZS člen 104, 104/2.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - zavrženje predloga
V tej zadevi se je Delovno sodišče v Kopru s sklepom izreklo za stvarno nepristojno in odločilo, da bo po pravnomočnosti tega sklepa zadevo odstopilo v reševanje pristojnemu Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani. O pravni pravilnosti tega sklepa je odločalo Višje delovno in socialno sodišče in ga je potrdilo.
Ker je Višje delovno in socialno sodišče pristojno za odločanje v sporu o pristojnosti med Delovnim sodiščem v Kopru in Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani, je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani vezano na sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča. Ker je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani kljub temu sprožilo spor o pristojnosti med njim in Delovnim sodiščem v Kopru, je tak predlog nedovoljen.
predlog za dopustitev revizije - imenovanje ravnatelja - delovne izkušnje - vzgoja in izobraževanje - dopuščena revizija - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja:
- ali pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju po prvem odstavku 53. člena ZOFVI pomeni zgolj delovne izkušnje, pridobljene v zavodih na področjih iz 1. člena ZOFVI in torej javno veljavne programe vzgoje in izobraževanja, za izvajanje katerih so vpisani v razvid izvajalcev javno veljavnih programov v skladu z ZOFVI, ali pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju po prvem odstavku 53. člena ZOFVI pomeni tudi druge delovne izkušnje s področja vzgoje in izobraževanja, torej tudi v organizacijah, ki niso vpisane v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca - odpovedni rok - datum prenehanja delovnega razmerja
Delavec ima pravico redno odpovedati pogodbo o zaposlitvi brez navajanja razlogov za takšno odločitev, redno odpoved pa lahko poda kadarkoli. Če delavec v redni odpovedi določi datum, s katerim naj mu preneha delovno razmerje, je bistveno le, da je ob tem spoštovan odpovedni rok, določen za zakonom ali dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. Ta datum je delodajalec dolžan upoštevati in mora delavcu delovno razmerje zaključiti (ter ga posledično odjaviti iz obveznih zavarovanj) z dnem, navedenim v delavčevi redni odpovedi. Le v primeru, če delavec v redni odpovedi ne navede datuma prenehanja delovnega razmerja, se pri določitvi tega datuma upošteva odpovedni rok, določen z zakonom ali dogovorjen s pogodbo o zaposlitvi.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - delovni spor
Spora za izstavitev potrdila o pridobljenih praktičnih izkušnjah, ki ga mora pod pogoji, določenimi v ZAID in drugih predpisih, izdanih na njegovi podlagi, izdati pooblaščeni inženir kot mentor posamezniku oziroma kandidatu za pooblaščenega inženirja, ki se praktično usposablja pod njegovim vodstvom, ni mogoče opredeliti za delovni spor.
ZDR člen 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 172, 172/1. KZ-1 člen 235, 235/1. ZEPDSV člen 3, 7, 7/1, 18.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - ponarejanje poslovnih listin - stopnjevitost delovnopravnih sankcij
Zakonska definicija kaznivega dejanja tako s pomembnostjo podatka izključuje samodejno kaznivost za prav vsak neresničen podatek; neresničen podatek mora imeti potencialni vpliv na poslovni promet s tretjimi, na samo dejavnost gospodarskega subjekta ali na morebitni davčni nadzor.
Neresnični vpisi minut delovnega časa v evidenco v okoliščinah obravnavanega primera ne predstavljajo pomembnega dejstva z vidika poslovnega prometa oziroma ostalih dveh kazenskopravnih položajev.
Morebitna prekrškovna odgovornost ne pomeni samodejno tudi kazenske odgovornosti. Ravno nasprotno - če je neko dejanje predmet prekrška, potem mora biti inkriminacija toliko bolj poudarjena v kazenski določbi, sicer se šteje, da gre pri prekršku za manjši prestopek, ki ko tak izključuje težjo kazenskopravno posledico.
ZDR-1 člen 142, 143, 151, 151/1, 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 19a, 19a/1 točka c, 19a/3. ZPP člen 378.
nočno delo - polni delovni čas - letni dopust - efektivni delovni čas
Ker prvi odstavek 142. člena ZDR-1 v delovni čas uvršča tako efektivni delovni čas kot tudi čas odmora ter čas upravičenih odsotnosti z dela (torej tri različne kategorije) in glede na 143. člen ZDR-1, ki opredeljuje pojem polnega delovnega časa, je pravilen zaključek sodišča druge stopnje, da je treba v pojem polni letni delovni čas, ki ga navaja 151. člen ZDR-1, šteti vse kategorije, ki sestavljajo delovni čas, torej tudi čas delavčeve upravičene odsotnosti z dela.
Ker je tožnik v letu 2017 delal ponoči manj kot tretjino polnega letnega delovnega časa, ni izpolnjeval pogoja, da se ga šteje kot nočnega delavca, kot ga določa 151. člen ZDR-1.
predlog za dopustitev revizije - pravni interes za vložitev predloga - utemeljitev predloga - delno zavrženje predloga - delna zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Del vprašanj, ki jih zastavlja toženka v predlogu za dopustitev revizije, se nanaša na odločitev o zahtevku druge tožnice proti toženki (na plačilo zneska 40.019,31 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi prvi tožnici), vendar je bila njena tožba v tem delu pred sodiščem prve stopnje zavržena, sodišče druge stopnje pa je to odločitev razveljavilo, očitno brez vračanja zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. To pomeni, da toženka nima pravnega interesa za vložitev predloga oz. posledično revizije zoper takšno odločitev. Zato je revizijsko sodišče ob smiselni uporabi določbe 374. člena ZPP predlog za dopustitev revizije, ki se nanaša na odločitev sodišča druge stopnje o zahtevku druge tožnice zavrglo.
V ostalem delu, torej glede pravnomočne odločitve o zahtevkih prve tožnice proti toženki, revizijsko sodišče ne ugotavlja razlogov za dopustitev revizije po 367.a členu ZPP, zaradi česar je ta del predloga zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
ZPP člen 367a. Uredba o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2019) člen 7, 7/2.
slovenska vojska - posebna nagrada ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski - prehodne določbe
Edino sprejemljiva in logična razlaga prvega stavka drugega odstavka 7. člena Uredbe o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (nova Uredba) je zato ta, ki jo zagovarja tožnica, namreč da ji pripada razlika med izplačano nagrado v višini petih plač in nagrado, kakršno bi prejela po novi Uredbi. Razlika je namenjena izenačitvi položaja vojaških oseb, ki so že prejele posebno nagrado po stari Uredbi, s položajem vojaških oseb, ki jo bodo prejele po novi Uredbi.
Uredba o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2019) člen 7, 7/2.
slovenska vojska - prehodne določbe - denarna nagrada - izplačilo posebne nagrade
Edino sprejemljiva in logična razlaga prvega stavka drugega odstavka 7. člena Uredbe o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (nova Uredba) je ta, ki jo zagovarja tožnik, namreč da mu pripada razlika med izplačano nagrado v višini petih plač in nagrado, kakršno bi prejel po novi Uredbi. Razlika je namenjena izenačitvi položaja vojaških oseb, ki so že prejele posebno nagrado po stari Uredbi, s položajem vojaških oseb, ki jo bodo prejele po novi Uredbi.
Uredba o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2019) člen 7, 7/2.
slovenska vojska - posebna nagrada ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski - prehodne določbe
Edino sprejemljiva in logična razlaga prvega stavka drugega odstavka 7. člena Uredbe o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (nova Uredba) je zato ta, ki jo zagovarja tožnik, namreč da mu pripada razlika med izplačano nagrado v višini petih plač in nagrado, kakršno bi prejel po novi Uredbi. Razlika je namenjena izenačitvi položaja vojaških oseb, ki so že prejele posebno nagrado po stari Uredbi, s položajem vojaških oseb, ki jo bodo prejele po novi Uredbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS00053288
ZDR-1 člen 126, 126/3, 154.
odmor med delovnim časom - odškodnina za neizkoriščen odmor - pravna narava terjatve - temelj zahtevka - Direktiva 2003/88/ES
Do kršitve pravice do odmora med delovnim časom ne pride že zgolj zato, ker mora biti delavec prisoten na delovnem mestu ali v njegovi bližini, samo po sebi pa tudi ne zato, ker za čas koriščenja odmora nima zagotovljene zamenjave; pri presoji o dolžnosti delodajalca, da delavcu zagotovi odmor med delovnim časom, je treba upoštevati tudi naravo delovnega mesta in dela delavca, njegovo obremenjenost in dinamiko le te. Ta v nekaterih primerih ni takšna, da delavcu tudi sicer ne bi omogočila odmora med posameznimi opravili.
Kljub zatrjevanemu protipravnemu ravnanju delodajalca mora delavec v sodnem sporu podati tudi dovolj jasne in konkretne trditve o naravi njegovega zahtevka, saj golo sklicevanje na to, da na eni strani zahteva nadomestilo (z nejasno opredelitvijo za kakšno nadomestilo sploh gre), na drugi pa odškodnino za premoženjsko škodo, ne zadošča.