denarno nadomestilo - odločba Ustavnega sodišča - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - obnova postopka po uradni dolžnosti
Razlogi ustavnega sodišča glede 7. alineje prvega odstavka 65. člena ZUTD, ki ga je toženka uporabila pri odločanju o prenehanju pravice do denarnega nadomestila, pomenijo, da ob predhodni pravnomočni odločbi o priznanju pravice do denarnega nadomestila tožniku z dne 9. 2. 2012, toženka za nazaj (torej s 1. 2. 2012), z izpodbijanima odločbama z dne 14. 3. 2014 in 28. 8. 2014 ni smela odločiti le o prenehanju te pravice, temveč bi morala prvotno pravnomočno odločbo tudi odpraviti, in sicer v postopku obnove po ZUP. Ker tega ni storila, je odločitev sodišča druge stopnje v tem delu (sicer iz nekoliko drugačnih razlogov) zakonita.
Tudi v primeru odločanja o pravici do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bi ob odsotnosti ustreznih določb ZUTD, toženka lahko izvedla le postopek obnove po določbah ZUP in bi v tem postopku morala odločiti tudi o odpravi prejšnje odločbe o priznanju pravice. Toženka je to v začetni fazi postopka tudi storila, saj je prvotno začela prav postopek obnove iz razloga po 1. točki 260. člena ZUP (sklep z dne 12. 7. 2013), vendar je v nadaljevanju odpravila to odločbo (odločba drugostopenjskega organa z dne 17. 2. 2014) z razlogi, naj prvostopenjski organ uporabi določbo materialnega predpisa – 7. alineje prvega odstavka 65. člena ZUTD. V nadaljevanju sta izpodbijani odločbi z dne 14. 3. 2014 in 10. 9. 2014 temeljili prav na tej podlagi oziroma na posledici prenehanja pravice do denarnega nadomestila, čeprav je toženka prvotno odločbo pravilno odpravila, vendar v nepravilnem postopku, saj se je sama sklicevala na odpravo „brez izdaje posebnega sklepa o uvedbi postopka po uradni dolžnosti.“ To pomeni, da pri izdaji izpodbijanih odločb ni postopala po postopku obnove, kar pa ni bilo pravilno.
V ZUTD je za razliko od drugega odstavka 65. člena le za primere iz tretjega do petega odstavka 65. člena predvidena tudi odprava odločbe o priznanju pravice do denarnega nadomestila.
ZPP člen 367a, 367a/1, člen 367c, 367c/3. ZSDP-1 člen 79. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (2019) člen 7.
predlog za dopustitev revizije - dodatek za nego otroka - ugoditev predlogu - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno uporabili določbo 7. člena Pravilnika o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo.
predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Ker je tožena stranka upravnik stavbe, v kateri posluje sodišče, je zaradi zagotavljanja nepristranskega sojenja podan tehten razlog, da o zahtevku zoper toženo stranko ne odloča to sodišče.
delegacija pristojnosti - razlog smotrnosti - določitev drugega stvarno pristojnega sodišča (delegacija)
Navedbe, da so o sporu med toženko in njenim delodajalcem (mestno občino) poročali mediji in pavšalne navedbe, da naj bi šlo za razvpit primer, obremenjen z lokalnimi predsodki in vplivi (ki naj bi segli tudi do sodišča), same po sebi še ne predstavljajo okoliščine, ki bi lahko vzbudila dvom v objektivno nepristranskost sodišča.
Dejstvo, da imata pooblaščenca strank sedež na območju Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, samo po sebi še ni razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - ugotovitev razloga za odpoved
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali teče rok za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi od trenutka, ko ugotovi razlog za izredno odpoved posebna služba predstojnika državnega organa ali pa je vedno vezana na trenutek, ko za razlog izve predstojnik osebno.
Ureditev na področju zdravstvenega varstva poudarja različen pravni položaj v mreži izvajalcev javne zdravstvene službe, ki se financira iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, katerega nosilec je toženka in v katero so vključeni javni izvajalci in zasebniki s koncesijo, na drugi strani pa pravni režim zasebne zdravstvene službe, v katero osebe vstopajo kot samoplačniki.
Enako velja tudi v tem primeru, saj kljub pravici do nege v socialnovarstvenih zavodih (kot pravici iz obveznega zavarovanja) toženka ni dolžna povrniti stroškov zdravstvene nege tudi v primeru, če to nego zagotavlja institucionalni zavod, ki ima sicer dovoljenje za dejavnost (torej tudi za dejavnost nege), nima pa koncesije za opravljanje te dejavnosti niti ustrezne pogodbe. Zato pri tej presoji ni odločilno samo to, ali je pravica do nege določena kot pravica do obveznega zdravstvenega zavarovanja, temveč tudi kdo jo izvaja – izvajalec v javni ali zasebni mreži. Stroške izvedbe krije toženka le za izvajalce v javni mreži, kamor se uvrščajo tudi zasebniki s koncesijo in sklenjeno pogodbo s toženko.
Tožniki, ki so sprejeli nastanitev v zavodu, ki ni imel koncesije (bili so tudi seznanjeni s pogoji nastanitve in plačili), ne morejo zahtevati enakega obravnavanja glede plačila nege kot zavarovanci, ki so dobili nastanitev v domu, ki je del javne mreže institucionalnega varstva. Kot navedeno ni pomembno le, da je pravica do nege zagotovljena iz obveznega zavarovanja, temveč tudi, kdo jo izvaja. Položaji v zvezi s tem so različni.
predlog za dopustitev revizije - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zasebno druženje s predstavniki družb, ki pri delodajalcu sodelujejo v postopkih javnega naročanja - zavrnitev predloga
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - kolektivna pogodba dejavnosti
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali so bile določbe Sprememb KPND 1998 v delu, ki se nanašajo na stroške iz dela in druge sporne prejemke, razveljavljene z določbami Aneksa 2012, čeprav predlagatelj ni bil podpisnik Aneksa 2012, bil pa je podpisnik Sprememb KPND 1998.
ZPIZ-2 člen 27, 39a, 399. ZPIZ-2B člen 7. ZPol člen 87. URS člen 14, 33, 50.
starostna pokojnina - izpolnjevanje pogojev - pokojnina po posebnih predpisih - pokojnina po splošnih predpisih
Pravica do 20 % izplačila pokojnine vezana na izpolnjevanje pogojev po splošnih predpisih in ne na izpolnjevanje pogojev po posebnih zakonih (npr. Zakonu o Policiji).
ZPP člen 367a. ZDR člen 141, 147, 147/1, 154. ZDCOPMD člen 2b, 3. Uredba (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in spremembi uredb Sveta (EGS) št. 3821/85 in (ES) št. 2135/98 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 - Izjava člen 2, 2/3.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga
Sodba sodišča druge stopnje v nasprotju s sodbo sodišča prve stopnje temelji na presoji, da tožnica ni dokazala preseganja pričakovanih rezultatov. Kljub temu in kljub zelo sporni razlagi pravil o dokaznem bremenu, tožnica v zvezi s tem ne uveljavlja bistvene kršitve. V delu, ki se nanaša na naravo terjatve in uveljavljanje sodnega varstva, pa predlog ne navaja relevantnih razlogov o tem, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.
predlog za dopustitev revizije - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - zavrnitev predloga
Predlagana vprašanja v zvezi z utemeljenostjo odpovednega razloga in odmero denarnega povračila niso pomembna pravna vprašanja, zato se predlog za dopustitev revizije zavrne.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije - prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča - kriteriji
Kriterija trajanja delavčeve zaposlitve ni mogoče razlagati tako, da se pri tem upošteva tudi obdobje s sodbo sodišča priznanega trajanja delovnega razmerja. Pri trajanju delavčeve zaposlitve se upošteva čas od sklenitve pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu do njenega prenehanja (ali odpovedi), pri obsegu pravic, ki jih je delavec uveljavil do prenehanja delovnega razmerja pa čas od nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi ali odpovedi do sodne razveze.