Ker se je okrajno sodišče izreklo za stvarno nepristojno šele s sklepom, ki je bil izdan po razpisu glavne obravnave, je o svoji nepristojnosti glede na drugi odstavek 19. člena ZPP sklepalo prepozno. Zato je prišlo do ustalitve stvarne pristojnosti pri tem sodišču.
Ker je torej delovne izkušnje iz prvega odstavka 53. člena ZOFVI možno pridobiti tudi v organizacijah, ki niso vpisane v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja, pa vzgojo in izobraževanje vseeno izvajajo, sta sodišči druge in prve stopnje pravilno presodili, da je tožnica izpolnjevala pogoj zahtevanih delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju.
državna štipendija - vračilo štipendije - višja sila - predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali sta sodišči prve in druge stopnje z odločitvijo o odpravi odločb o dolžnosti vrnitve štipendije pravilno uporabili materialno pravo;
- ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo glede odločitve, da bi bilo treba v odločbo o dodelitvi državne štipendije poseči z izrednimi pravnimi sredstvi.
Iz tožnikovih navedb ne izhaja, da je bil pri toženki v delovnem razmerju, ampak v pogodbenem razmerju, s katerim utemeljuje premoženjskopravni zahtevek za vračilo plačanega zneska za usposabljanje. To ni vsebina delovnega spora po b) točki prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, ki je določen kot spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki. Ne gre tudi za kakšen drug spor iz 5. člena ZDSS-1, ki določa stvarno pristojnost delovnega sodišča v individualnih delovnih sporih.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je podan skupinski interes za ugotovitev, da je priloga št. 5 "Metoda za mesečno nagrajevanje iz naslova delitve napitnine" Kolektivne pogodbe o plačah in drugih prejemkih delavcev A., d. d., z dne 30. 12. 2019 v neskladju z Zakonom o igrah na srečo in v neskladju s Kolektivno pogodbo o dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije ter da se ugotovi, da je priloga št. 4 "Metodologija za določanje FUD" Kolektivne pogodbe o plačah in drugih prejemkih delavcev A., d. d., z dne 30. 12. 2019 v neskladju z Zakonom o delovnih razmerjih.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje
Sodišče prve stopnje z izvedenci ni dovolj raziskalo vpliva vseh dejavnikov, ki so potencialno lahko vplivali na tožnikovo zdravje. Izvedenci so se o njih izrekali in tožnik je na izvedeniška mnenja imel pripombe, ki bi jih bilo treba po oceni sodišča druge stopnje razčistiti. Navedeno ne predstavlja postopkovne pomanjkljivosti, ki je ne more sodišče druge stopnje samo odpraviti, niti povsem novega sklopa dejstev, ki na prvi stopnji sploh še niso bila obravnavana. Gre za vprašanja, na katera lahko in mora odgovoriti sodišče v pritožbenem postopku.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje
Toženka povsem na začetku pritožbe navede, da bi lahko sodišče samo odpravilo morebitne nepravilnosti ali samo dopolnilo postopek, ker se v spisu nahajajo vsi listinski in drugi dokazi, vendar so te njene navedbe splošne in jih v nadaljevanju povezuje s tem, da bi sodišče druge stopnje „ uporabilo drugačno pravno razlago glede vprašanja objektivne istovrstnosti obeh sporov“. Te navedbe pomenijo nestrinjanje z razlogi odločitve sodišča druge stopnje. Kljub jasnemu zakonskemu določilu drugega odstavka 357.a člena ZPP in že ustaljeni sodni praksi toženka svojo pritožbo tudi v nadaljevanju usmeri le v nestrinjanje z razlogi sodišča druge stopnje za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje, smiselno pa se sklicuje tudi na pravilnost razlogov, ki jih je v tej zadevi že zavzelo sodišče prve stopnje. Pritožba torej ne izpodbija presoje utemeljenosti uporabe kasatoričnega pooblastila sodišča druge stopnje (pravilnosti odločitve sodišča druge stopnje oziroma razlogov odločitve za vračanje zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje).
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - regres za letni dopust - uveljavljanje pravic iz javnih sredstev
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se regres za letni dopust do višine 100% povprečne mesečne plače upošteva kot dohodek pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev v skladu s 1. točko prvega odstavka 112. člena ZUPJS.
odmor med delovnim časom - predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - vprašanje za predhodno odločanje Sodišču Evropske unije
S tretjim vprašanjem tožnik sprašuje, ali čas odmora po slovenskem pravu ustreza pojmu časa počitka ali delovnega časa po Direktivi 2003/88/ES, vendar z njim zgreši nosilne razloge za odločitev v tej zadevi, saj sodišči prve in druge stopnje sodb nista oprli na razloge, ki bi odmor obravnavali drugače kot počitek. Obenem gre za vprašanje, ki ima jasen odgovor, in sicer da odmor po slovenskem pravu ustreza pojmu počitka v navedeni direktivi.
Predlagatelj v zadnjem vprašanju sprašuje o omejitvah odmora zgolj zato, ker delavec za čas odmora skladno z določbami ZDR-1 prejme plačilo, kot če bi delal, vendar tudi to vprašanje nima zveze z razlogi odločitve sodišč v tej zadevi. Tudi sicer je popolnoma jasno, da zgolj dejstvo, da se po naši zakonodaji odmor všteva v delovni čas (peti odstavek 154. člena ZDR-1) in je plačan, ne omogoča kršitev ali omejitev pravice do odmora.
delovno razmerje - pogodbena kazen - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi
Pomembno pravno vprašanje je pravilna presoja o obstoju temelja za plačilo pogodbene kazni po določbi 62. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije.