pobotni ugovor – materialna škoda – grajanje napak – jamčevanje za napake – odprava napak na podjemnikove stroške – poslovna odškodninska odgovornost – zmanjšanje vrednosti stvari zaradi napake – jamčevalni zahtevki – predpostavke podjemnikove odgovornosti za stvarne napake
Ker je odgovornost za stvarne napake posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti, posebna pravila o odgovornosti za stvarne napake izključujejo uporabo splošnih pravil o poslovni odškodninski odgovornosti tudi glede zahtevkov (pravic) naročnika v primeru škode, ki se kaže kot zmanjšanje vrednosti stvari zaradi napake. Zato je odpravo te škode mogoče zahtevati samo z uporabo jamčevalnih zahtevkov. Te pa je mogoče uveljavljati samo, če so izpolnjene predpostavke podjemnikove odgovornosti za stvarne napake.
Naročnik je dolžan podjemniku omogočiti, da napako odpravi. Druge jamčevalne zahtevke (odprava napake na podjemnikove stroške, sorazmerno znižanje plačila oziroma odstop od pogodbe) lahko naročnik uveljavlja samo, če podjemnik v primernem roku napake ni odpravil. Povedano drugače, za uveljavljanje drugih jamčevalnih zahtevkov mora biti (po splošnem pravilu) izpolnjena dodatna predpostavka, da je naročnik prej podjemniku omogočil, da napako odpravi sam in ta tega v primernem roku ni storil.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - ustreznost delovnega mesta - invalid III. kategorije invalidnosti
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenskih mnenj izvedencev medicinske stroke pravilno zaključilo, da je tožena stranka tožniku (invalidu III. kategorije invalidnosti) ponudila pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delo na delovnem mestu „čistilec javnih površin III“, ki je v skladu z omejitvami iz odločbe ZPIZ in je tožnik za to delo sposoben. Zato so pritožbene navedbe o neustreznosti tožniku ponujene pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu „čistilec javnih površin III“ neutemeljene.
Dedič, ki podeduje zaščiteno kmetijo, mora biti hkrati, ne pa morebiti naknadno, zavezan, da upravičencem izplača nujne deleže, saj je to del oz. način njegovega dedovanja tega premoženja.
ZPP člen 214, 214/2, 452, 453a, 453a/1, 454, 454/2.
spor majhne vrednosti - postopek v sporih majhne vrednosti - obligatornost glavne obravnave - sodba na podlagi pripoznave - nasprotovanje zahtevku - opustitev vložitve pripravljalne vloge - pripoznava zahtevka - ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazloženo prerekanje navedb nasprotne stranke - zanikanje dejstev brez navajanja razlogov - aktivna legitimacija upravnika - nedovoljene pritožbene novote
Izdaja sodbe na podlagi pripoznave v tem postopku (ki je izšel iz izvršilnega postopka) ni bila mogoča, saj je tožena stranka že v ugovoru zoper sklep o izvršbi tožbenemu zahtevku nasprotovala.
izvajanje stikov - stiki - največja korist otroka - pomen stikov - pravica staršev - pravična porazdelitev bremen med staršema - pogostost stikov
Stiki naj v čim večji meri gradijo odnose, ki obstajajo med starši in otroki, ko ti živijo skupaj. Stiki vsak drugi vikend so preredki, če tega ne utemeljuje kakšna posebna okoliščina. Tu ne gre za nobeno strokovno vprašanje, glede katerega bi sodišče moralo konzultirati izvedenca, saj pri nobenemu od staršev ni ugotovljene ali izpostavljene kakšne posebne okoliščine, zaradi katerih stiki med njim in otrokom slednjemu ne bi bili v korist.
upravitelj zapuščine – razlogi za postavitev upravitelja zapuščine – nesoglasje med dediči – naloge upravitelja zapuščine – obseg pooblastila – konkretiziranost predloga za postavitev upravitelja – pooblastilo za registracijo osebnega vozila – povrnitev stroškov pritožbenega postopka – odgovor na pritožbo
Dedinja bi morala konkretizirano navesti, da želi z avtomobilom tudi razpolagati oz. ga uporabljati, za kar pa bi – upoštevaje odklonilno stališče pritožnic – potrebovala odobritev sodišča. Vloga sodišča je namreč omejena na odobritev ali zavrnitev konkretno predlaganega razpolaganja. Naloga upravitelja pa je predvsem skrb za ohranitev vrednosti zapuščine za dediče.
popravni sklep – dediči – smrt stranke – procesno pooblastilo – vročanje pooblaščencu – preklic pooblastila
Sodbo (sklep) je mogoče popraviti kadarkoli, tudi po njeni pravnomočnosti. Izdaja popravnega sklepa je del istega pravdnega postopka, ker se s popravnim sklepom le popravljajo določeni podatki, kot je bilo to v konkretnem primeru, ko je bilo treba namesto umrlega kot tožečo stranko navesti njegove dediče.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSK0006942
ZPP člen 98, 98/5, 101, 101/1.
sklep o izvršbi - zastopanje v postopku - pravno nasledstvo
V skladu s prvim odstavkom 101. člena ZPP s prenehanjem pravne osebe preneha tudi pooblastilo, ki ga je ta v postopku dala. Četudi bi imela pravna oseba, ki na zgoraj navedeni način preneha, pravne naslednike, bi moral pooblaščenec, ki bi zastopal tega pravnega naslednika, pridobiti novo pooblastilo slednjega (in seveda izkazati pravno nasledstvo).
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da popis daril, ki je enostranska listina, še ne dokazuje, da je obdarjenec stvari sprejel kot darilo.
Tožnik obsežno navaja, kaj vse je delal skupaj z zapustnikom, kako je pomagal pri pridobivanju na kmetiji in kako je opravil tudi znatna vlaganja v kmetijo. Sodišče prve stopnje je izločitveni zahtevek obravnavalo posebej za obdobje do leta 1980 (do odselitve tožnika) in nato za obdobje od leta 1980 do leta 1996, ko tožnik ni več živel na kmetiji.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – STEČAJNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081200
ZIL-1 člen 42, 42/1, 47, 116, 117, 117/3. ZPP člen 44, 44/2, 181, 181/2. SPZ člen 37, 37/1, 128, 133, 155, 155/1. ZFPPIPP člen 19, 19/1, 22, 22/1, 271, 275, 275/1, 275/5, 275/6, 299, 308, 308/2, 308/2-2, 342, 342/5, 342/5-3.
znamka – prodaja znamk – zastavna pravica – ločitvena pravica – zahtevek za prerekanje ločitvene pravice – izločitvena pravica – izpodbojni zahtevek – vpliv ničnosti pogodbe na ločitveno pravico – pravni interes – nastanek zastavne pravice na znamki – publicitetni učinek registra znamk – določitev vrednosti spornega predmeta
Pridobitev pravic na temelju zaupanja v register znamk je mogoča le v primerih iz 117. člena ZIL-1.
Tisti, ki izpodbija ločitveno pravico, mora vložiti tožbo na ugotovitev, da ločitvena pravica ne obstaja.
Če bi ločitvena pravica na obeh znamkah res obstajala, bi zaradi prodaje obeh znamk ločitvena pravica sama po sebi ne bi prenehala, saj se ločitvena pravica uveljavi šele s poplačilom iz izkupička. Zahtevek na ugotovitev obstoja ločitvene pravice ostaja torej smiseln tudi še po prodaji in ga samo zaradi prodaje ne bi bilo treba spremeniti. V tej zadevi pa tožeča stranka ni zahtevala ugotovitve obstoja ločitvene pravice, temveč ugotovitev neobstoja ločitvene pravice. Če zahtevku ne bi bilo ugodeno, bi to pomenilo, da ločitvena pravica obstaja. Obstajala pa bi, kot je že bilo pojasnjeno, tudi še po prodaji. Zato zahtevka kljub prodaji obeh domnevno zastavljenih znamk ni bilo potrebno spremeniti.
ZIL-1 ne določa, da bi imel vpis v register znamk publicitetni učinek, tako da je vsakršno omenjanje publicitete registra znamk v tej zadevi nepravilno.
Tožeča stranka je postavila izključno nedenarne zahtevke, zato je odločilna vrednost spornega predmeta, kot jo je navedla v tožbi. Kasnejše domnevne spremembe vrednosti se ne upoštevajo. Poleg tega je tožeča stranka uveljavljala v bistvu, da niso utemeljene ločitvene pravice, te pa so obstajale za zavarovanje terjatev. Kakšno je bilo v resnici kritje za terjatev, doseženo s prodajo, ni pomembno. Za oceno vrednost spornega predmeta je bilo v času vložitve tožbe pomembno le, kolikšna je bila zavarovana terjatev ne pa tudi, kolikšen uspeh bi bil lahko dosežen z vnovčitvijo obeh znamk v korist ločitvenih upnikov
vzpostavitev etažne lastnine – pravni naslov po ZVEtL – priposestvovanje – predpogodba – prenos lastninske pravice – domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine – kasnejše uveljavljanje pravic v pravdi
ZVEtL v 4. členu določa, kakšen mora biti pravni naslov, in sicer med drugim določa, da gre za listino o pravnem poslu, s katero se v korist pridobitelja in v breme zemljiškoknjižnega lastnika vzpostavlja, ugotavlja ali prenaša lastninska pravica na posameznem delu stavbe. Predpogodba s 17. 2. 1991 glede na naziv in vsebino ne predstavlja pravnega naslova, ki bi izkazoval upravičenje do pridobitve lastninske pravice pritožnikov na spornem stanovanju. Iz vsebine pogodbe sicer izhaja, da predlagateljica in F. F. prodajata stanovanje udeležencema in višina kupnine – 117.000 DEM. Vendar iz nje ni mogoče razbrati, da prenašata lastninsko pravico na tem stanovanju, temveč da bo (v bodoče) prišlo do sklenitve nove pogodbe (ob plačilu kupnine) oziroma da je razlika kupnine predmet posebne pogodbe, po kateri bosta kupca dobila dokumente lastništva. Potrebna je bila torej sklenitev nove (kupoprodajne) pogodbe, s katero bi se prenesla lastninska pravica.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 49, 49-1. ZPP člen 244, 244/2, 249, 249/2.
izvedenec - nagrada za izvedenca - nagrada za študij spisa - nagrada za izjemno zahtevno mnenje - pribava dodatne dokumentacije - izplačilo nagrade iz predujma
Izvedenec je dejansko izdelal mnenje, ki je bilo izjemno zahtevno. Vprašanje, ali je res presegel nalogo, ki mu jo je sodišče zadalo, pa bo predmet dokazne ocene. Enako velja za pritožbeno kritiko dela izvedenca v zvezi s tem, da bi moral k delu pritegniti še izvedenca strojne in elektro stroke, a tega ni storil.
Za izplačilo nagrade izvedencu je ključno, da je predujem bil založen, in da zadostuje za izplačilo nagrade. Kdo ga je plačal in kakšne posledice bi imela okoliščina, da ga ena od strank ni plačala, v tej fazi postopka (ko se odloča le o nagradi izvedencu), ni relevantno.
ZVEtL člen 7, 7/1, 17, 24, 24/2, 25, 25/1. ZNP člen 35, 35/1, 35/5.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine – pripadajoče zemljišče – stroški postopka – lastninska pravica – spor o lastništvu – sporna dejstva – domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine – prekinitev postopka – odločba o vzpostavitvi etažne lastnine – uveljavljanje zahtevkov po vzpostavitvi etažne lastnine
Vsak udeleženec postopka za vzpostavitev etažne lastnine trpi svoje stroške postopka, saj zakon ne določa drugače.
Vlaganje rednih pravnih sredstev zoper odločbe sodišča samo po sebi še ne predstavlja zakrivljenega ravnanja, zaradi katerega bi morala pritožnica predlagatelju povrniti stroške po krivdnem načelu.
Zaradi spornih dejstev o lastninski pravici na pripadajočem zemljišču kot predhodnem vprašanju se postopek za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL ne prekinja. O spornem dejstvu mora nepravdno sodišče odločiti samo v skladu z domnevami iz tega zakona, če se te ne nanašajo na sporna vprašanja, pa v korist tistega udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno.
OZ člen 1017, 1017/1, 1017/2, 1017/3, 1017/4, 1019, 1022. ZPP člen 115, 115/1.
pogodba o leasingu – poroštvo – opravičena odsotnost – predlog za preložitev naroka – trditveno in dokazno breme – ugovor ugasle pravice – načelo kontradiktornosti
Samo priznana in ne poplačana terjatev na obstoj porokove obveznosti do upnika (tožene stranke do tožeče) nima vpliva. Če bi bila terjatev v stečajnem postopku res že poplačana, pa je trditveno in dokazno breme v zvezi s tem na tožencu (t. i. ugovor ugasle pravice).
vrnitev v prejšnje stanje - klavzula o pravnomočnosti - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti
Pri vrnitvi v prejšnje stanje stranka trdi, da je dejanje zamudila iz upravičenih razlogov (torej zamudo priznava), kar pomeni, da napake, ki naj bi se jih zagrešilo pri vročanju, ne predstavljajo razloga za vrnitev v prejšnje stanje. Zatrjevanje nepravilne vročitve in zahtevanje vrnitve v prejšnje stanje se tako izključujeta.
začasna odredba – stiki pod nadzorom CSD – sprememba stikov – korist otroka – zavrženje kazenske ovadbe zaradi kaznivega dejanja napada na osebo, mlajšo od petnajst let – predlog za spremembo začasne odredbe v stike brez nadzora in v večjem obsegu
Izdana začasna odredba v družinskopravnih zadevah velja do končne odločitve (običajno do njene pravnomočnosti ali še določeno obdobje po tem), razen če je vzrok ogroženosti, zaradi katerega je bila začasna odredba sploh izdana, prenehal ali če bi se dalo otrokovo korist ustrezno zavarovati drugače, tj. z začasno odredbo z drugačno vsebino.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060280
ZIZ člen 272, 272/1. OZ člen 54, 54/2, 104, 104/1. ZPP člen 154, 163, 163/6, 270, 272.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – obličnost pogodbe – dogovor o pisni obliki sprememb pogodbe – verjetnost obstoja terjatve v postopku zavarovanja – kontradiktornost postopka – povrnitev pravdnih stroškov – povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z izdajo začasne odredbe – predlog za odločanje o stroških postopka zavarovanja pred končno odločbo
Dogovorjena obličnost ni v javnem interesu (forma ad valorem), namenjena je varstvu udeležencev obligacijskega razmerja, običajno pa je takšna obličnost kasnejših dogovorov določena zaradi lažjega dokazovanja (forma ad probationem). Udeleženci obligacijskih razmerjih prosto urejajo obligacijska razmerja, kar pomeni, da so se pravdne stranke lahko kasneje pravno veljavno ustno dogovorile za podaljšanje roka za dokončanje gradbenih del, kot to zatrjuje tožnica, takšen ustni dogovor pa je pravno veljaven tudi na podlagi drugega odstavka 54. člena OZ.
O povrnitvi stroškov, ki so nastali v zvezi z izdajo začasne odredbe, se odloča s končno odločbo, s katero se postopek konča, če je predlog za zavarovanje vložen v pravdnem postopku. Pravica do povrnitve stroškov, ki so strankam pravdnega postopka nastali zaradi postopka zavarovanja, je lahko odvisna tudi od končne odločitve.
spor majhne vrednosti – priznanje dejstev – dokazovanje – dokazna ocena
Očitek pritožnice, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj ni zaslišalo direktorja tožene stranke, je protispisen. Sodišče prve stopnje je namreč v 6. točki obrazložitve izpodbijane sodbe jasno navedlo, da dokaznega predloga z zaslišanjem stranke (ter prič) ni izvedlo, ker tožena stranka dejstev, o katerih naj bi omenjeni izpovedovali, bodisi ni zanikala bodisi jih je zanikala brez navajanja razlogov, zato jih je štelo za priznana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079584
ZIL-1 člen 18, 18/1, 18/1-a, 121, 121/1, 121/1-g, 122a. ZPP člen 8, 212, 214, 214/1, 214/2, 227, 227/1.
zahtevek za plačilo odškodnine - evropski patent - slovenski patent za izdelek - s patentom zavarovan izum - kršitev patenta - kršeči izdelki - pristojnost slovenskega sodišča - mednarodna pristojnost sodišča - trditveno in dokazno breme - začetek kršitve patenta - trajanje kršitve - trenutek prenehanja kršitve - splošno pravilo glede dokaznega bremena - porazdelitev dokaznega bremena - prikrajšanje pravnega položaja ene stranke - sodno naročilo - razkritje dokaznih sredstev nasprotne stranke - dokazi v spoznavnem področju kršitelja - lajšanje procesnega položaja imetnika pravice industrijske lastnine - opustitev predložitve dokazov - načelo proste presoje dokazov - neugodna dokazna ocena - podatki o prodajni mreži - podatki o kupcih - predložitev izvirnikov listin - listine iz notranjega poslovanja - proizvodni nalogi - poročila o izdelavi - višina odškodnine - objava sodbe - namen objave sodbe - pravni interes za objavo sodbe
Bistvo 122.a člena ZIL-1 je v tem, da lahko sodišče s sklepom naloži nasprotni stranki (kršitelju) predložitev dokaznih sredstev, ki so pri njej. S tem se eni stranki naloži razkritje dokaznih sredstev, do katerih bi sicer nasprotna stranka ne imela dostopa, če bi se uporabljale zgolj določbe ZPP. Takšno sodno naročilo mora biti v zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice industrijske lastnine. Omejitev glede tega, na kaj se lahko takšen sklep nanaša, sicer ni: lahko se nanaša na katerikoli znak dejanskega stanu kršitve.
Zakonodajnega motiva za uvedbo 122.a člena ZIL-1 vsaj v zvezi s patentom ni težko najti. Patent daje upravičenje, če gre za izdelek, tretjemu preprečiti izdelovanje, uporabo, ponujanje v prodajo, prodajo in uvažanje izdelka. Če kršitelj zgolj izdeluje izdelek v državi, v kateri ima imetnik patenta patentiran nek izum, je to samo po sebi prepovedano. Praviloma pa želi takšen izdelek spraviti v promet. Že prodajo na nacionalnem trgu je pogosto težko ugotoviti, zlasti še glede obsega. S prodajo v inozemstvo postane ugotavljanje kršitve le še mnogo težje, saj se izdelek lahko znajde na nepregledno velikem svetovnem trgu. Pretirano bi bilo pričakovati od imetnika pravice industrijske lastnine, da išče kršeče izdelke zgolj za to, da dokazuje nadaljevanje kršitve, če so dokazi v spoznavnem področju kršitelja. 122.a člen ZIL-1 imetniku pravice industrijske lastnine tako bistveno olajšuje procesni položaj. Vse to velja seveda le, če je bila dokazana vsaj prva kršitev.
122.a člen ZIL-1 močno presega prvi odstavek 227. člena ZPP, ker se nanaša na vsakršno dokazno sredstvo in ne le na listine. Še pomembneje kot to pa je, da mora nasprotna stranka predložiti „dokazna sredstva, s katerimi razpolaga“. To pomeni, da lahko sodišče naloži predložitev dokaznih sredstev, ki jih lahko tudi le opiše in jih mu ni treba precizno označiti. Praviloma to niti ni mogoče.
Potem, ko sodišče naloži razkritje dokazov nasprotni stranki, je sedaj ta stranka tista, ki mora prepričati sodišče, da je res predložila vsa razpoložljiva dokazna sredstva. Če dokazov ne bo predložila in za to tudi ne bo navedla opravičljivega razloga, bo to zanjo neugodno. Sodišče bo presodilo predložene dokaze, vendar pa tudi opustitev predložitve dokazov tiste stranke, ki je bila pozvana k predložitvi dokazov. Sodišče bo sicer odločilo po načelu proste presoje dokazov. Pri tem bo sodišče štelo za dokazano dejstva, ki jih je trdila tožeča stranka, če se je nasprotnik (tožena stranka) izmikala predložitvi verodostojnih dokazov, tožeča stranka pa je sama predložila vsaj tiste dokaze, ki jih (vendarle) ima. Posledica bo neugodna dokazna ocena za samo toženo stranko, ki bo v bistvu pripeljala do obrnjenega dokaznega bremena.
Za odločitev v tej zadevi torej niti ni pomembno, ali je D. GmbH uspelo dokazati, da je prav G. d. o. o. še storila kakšno kršitev po 31. 7. 2009, ali ne, in do kdaj so se kršitve nadaljevale. Odločilno je ravnanje G. d. o. o. po tem, ko je prvostopenjsko sodišče naložilo razkritje dokazov po 122.a členu ZIL-1.
Namen predložitve izvirnikov listin iz notranjega, podjetniškega poslovanja je preizkus pravilnosti obrambnih trditev G. d. o. Po G. d. o. o. sestavljeni zbirniki seveda tega preizkusa niti na načelni ravni ne omogočajo. Nastali so na način, ki si ga je izbrala G. d. o. o. in ga niti D. GmbH niti sodišče ni moglo preizkusiti. Iz tega razloga ne dajejo nikakršnega jamstva, da so v njih zapisane trditve resnične. S takšnim ravnanjem torej sama G. d. o. o. ni v ničemer zadostila svojemu bremenu, ki ga je nosila.
Tudi po prenehanju kršitve pravni interes na objavi sodbe torej ne preneha. Prav tako ne odpade pravni temelj za objavo sodbe. D. GmbH je namreč z zahtevkom na objavo sodbe zahtevala zgolj to, do česar je upravičena po pododstavku g) 1. odstavka 121. člena ZIL-1.
razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin – pogodba o plačevanju dosmrtne rente – poravnava – spremenjene okoliščine – posledice prometne nesreče – prenehanje opravljanja dejavnosti zaradi starosti – pričakovano dejstvo – normalno tveganje
Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da bo namen poravnave dosežen, dokler bo toženka trpela posledice poškodb iz prometne nesreče in bo zaradi njih nesposobna za dela, za katera je bila nesposobna ob sklenitvi poravnave. O odpadlem namenu bi bilo tako mogoče govoriti le, če bi se posledice toženkinih poškodb iz prometne nesreče zmanjšale oziroma če bi izzvenele.
Pri poklicni dejavnosti je predvidljivo in logično, da jo oseba enkrat v prihodnosti dejansko preneha opravljati v celoti. Tožnica bi ob sklenitvi poravnave morala predvideti, da toženka (ob pomoči drugih) ne bo profesionalno čebelarila do smrti, temveč bo v prihodnosti, vsaj pri starosti 74 let, kolikor je bila stara v letu 2010, s tem v celoti prenehala.