OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085038
OZ člen 199, 202, 202/2. ZD člen 131.
prodaja obveznic brez soglasja pred končanjem zapuščinskega postopka – zahtevek za plačilo protivrednosti prodanih obveznic – skrbnik denacionaliziranega premoženja – višina – delno priznanje terjatve po višini – zapadlost– zamuda – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – pravnomočnost sklepa o dedovanju – pobotni ugovor – stroški – poslovodstvo brez naročila – nujnost popravila vodnega omrežja – plačilo po porabljenih urah – nagrada za trud – nepremoženjska škoda zaradi krive ovadbe – nerazmejitev posameznih oblik nepremoženjske škode – sklepčnost – upoštevanje pobotnega ugovora pri pravdnem uspehu – odločitev o stroških postopka
Pravni položaj skrbnika denacionaliziranega premoženja je po vsebini enak položaju, ki ga ima začasni skrbnik zapuščine po 131. členu ZD, saj ne skrbi zgolj za začasno upravljanje denacionaliziranega premoženja, ampak tudi zastopa dediče oziroma osebe, ki bodo s sklepom o dedovanju ugotovljene kot dediči. Njegova funkcija preneha, ko postane sklep o dedovanju denacionaliziranega premoženja pravnomočen.
Toženčeva obveznost, da tožnici izroči njen delež podedovanega premoženja, je zapadla šele s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju, ko je bilo jasno, kdo so dediči in kolikšni so njihovi dedni deleži.
Nobenega razumnega razloga ni, da državni tožilec ne bi smel odrediti finančne preiskave na lastno pobudo, če v okviru svojega dela ugotovi, da so izpolnjeni pogoji zanjo iz prvega odstavka 10. člena ZOPNI. Določba drugega odstavka 10. člena, po kateri lahko predlog za finančno preiskavo z obrazloženimi razlogi za sum poda policija, Davčna uprava RS, Carinska uprava RS (sedaj Finančna uprava RS), Komisija za preprečevanje korupcije ali Urad RS za preprečevanje pranja denarja pove le, kdo so lahko upravičeni predlagatelji finančne preiskave.
Za presojo (ne)sorazmerja med višino oziroma vrednostjo premoženja, ki ga ima preiskovana oseba in višino dohodkov (zmanjšanih za plačane davke in prispevke) torej ni relevantno, kdaj je preiskovana oseba navedeno premoženje pridobila, ampak zgolj dejstvo, da ga v času finančne preiskave ima ali ga je imela in ali je iz dohodkov v obdobju, v katerem je bilo premoženje pridobljeno, plačala ustrezne davke in prispevke. Zato je za uspešno izpodbijanje zakonske domneve nezakonitosti izvora premoženja prvotožene stranke po tretjem odstavku 27. člena ZOPNI potreben dokaz, da premoženje ni nezakonitega izvora oziroma dokaz, da je za premoženje plačala dejansko vrednost.
osebni stečaj – postopek osebnega stečaja – prodaja premoženja stečajnega dolžnika – ocena vrednosti premoženja – cenitev nepremičnine – izpraznitev nepremičnine – posebna pravila o prodaji premoženja – sklep o prodaji – fizična oseba kot stečajni dolžnik
Po drugem odstavku 395. člena ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja v primeru prodaje stanovanja ali družinske stanovanjske hiše, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji dolžniku naloži, da v 3 mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju. Navedena določba je kogentna, kar pomeni, da sodišče pri izdaji sklepa o prodaji nima diskrecijske pravice, da o izpraznitvi nepremičnine glede na okoliščine primera lahko odloči drugače.
Absolutna bistvena kršitev določb postopka je podana le, če je nižje sodišče odločalo o tožbenem zahtevku, za katerega je stvarno pristojno višje sodišče iste vrste ali sodišče druge vrste, ne pa v primeru, kadar v zadevi iz pristojnosti okrajnega sodišča odloči okrožno sodišče.
Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 2, 22.
postopek osebnega stečaja – pavšalni znesek za kritje drugih stroškov stečajnega postopka – povečanje nagrade za DDV
Glede nagrade upravitelju je predpisano splošno pravilo, da se nagrada poveča za davek na dodano vrednost, če je upravitelj zavezanec za plačilo tega davka, medtem ko pa za pavšalni znesek za kritje drugih stroškov stečajnega postopka, ki se konča brez razdelitve upnikom, Pravilnik nikjer ne določa, da se poveča za DDV v primeru, če je upravitelj zavezanec za plačilo tega davka. Zato sodišče nima podlage za povišanje pavšalnega zneska stroškov iz 22. člena Pravilnika.
ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085011
URS člen 39. OZ člen 131. ZPP člen 344.
pravica do časti in dobrega imena – razžalitev – protipravnost – objektivno žaljivo sporočilo – svoboda izražanja – debata v javnem interesu – družbeni pomen športa – hokej – neregularna hokejska tekma – prirejanje rezultatov športne tekme – neetično ravnanje v športu – match fixing – prepovedni zahtevek – dajatveni zahtevek – ugotovitveni zahtevek – predložitev dokazov v prepozni dopolnitvi pritožbe
S
odišče ne daje svoje ocene o tem, ali je bila sporna hokejska tekma res »neregularna«, torej prirejena, in ali je pri tem res sodeloval (samo ali tudi) tožnik. To v resnici tu ni pomembno. Pomembno je, ali je imel toženec glede na vse okoliščine pravico svoj sum, ki sicer implicira tudi očitek tožniku, izraziti naglas.
Glede kolizije pravice do časti in dobrega imena ter svobode govora res obstaja izčrpna in izdatna sodna praksa, rezultat tehtanja, katera pravica bo imela v konkretnem primeru prednost, pa je vedno odvisen od dejanskih okoliščin vsakega posameznega primera.
povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – premoženjska škoda – huda telesna poškodba – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti –strah – pravična denarna odškodnina – degenerativne spremembe – zdraviliško zdravljenje – stroški zdraviliškega zdravljenja – tuja pomoč – urna postavka za tujo pomoč – pomoč družinskih članov
Ob upoštevanju vsebine tuje pomoči je priznana urna postavka za tujo pomoč v višini 5,00 EUR, ki jo je sodišče prve stopnje določilo po prostem preudarku v skladu s 216. členom ZPP, primerna in ne odstopa od zneskov, ki jih priznava sodna praksa.
prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - res iudicata - neposredno izvršljiv notarski zapis - stroški zastopanja po odvetniku
Izvršljiv notarski zapis ima enak učinek kot pravnomočna sodba ali sodna poravnava, zato vprašanje iztožljivosti ne more biti več aktualno. Izvršljiv notarski zapis o obstoju terjatve namreč predstavlja negativno procesno predpostavko za ponovno odločanje o tožbenem zahtevku, s katerim stranka uveljavlja isto terjatev (308. in 319. člen ZPP).
ZFPPIPP člen 67, 67/1, 303, 303/1, 305, 305/4, 305/4-1.
preizkus ločitvene pravice – uveljavitev prerekane ločitvene pravice v pravdi – priznana in prerekana terjatev
Ločitvena pravica A.A. v delu, ki se nanaša na parkirišča k predmetnim stanovanjem, ni bila prerekana s strani upraviteljice oziroma ostalih upnikov, zato je bila v tem delu priznana.
SODNE TAKSE - BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - UPRAVNI POSTOPEK
VSL0079578
ZBPP člen 31a. ZST-1 člen 10.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor na odmero sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - brezplačna pravna pomoč - odločanje o podelitvi brezplačne pravne pomoči - poseben postopek - splošni upravni postopek
O podelitvi brezplačne pomoči se ne odloča v okviru rednih postopkov. O njej odloča poseben organ za brezplačno pravno pomoč (predsednik okrožnega sodišča ali predsednik specializiranega sodišča prve stopnje), po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek. To predstavlja poseben postopek, ločen od postopkov, v katerih se rešujejo pravdni spori (vključno z gospodarskimi).
elektronsko vlaganje pisanj – vlaganje vlog po pooblaščencu, ki je odvetnik – obligatorno vlaganje vlog v elektronski obliki – prijava terjatev – nepopolna vloga – poziv na dopolnitev vloge – dopolnitev nepopolne vloge – dopolnitev, poslana v pisni obliki priporočeno po pošti– zavrženje vloge – pouk o obvezni elektronski vložitvi dopolnitve vloge po odvetniku
Pritožnik je bil že v oklicu o začetku postopka osebnega stečaja poučen, kako je potrebno vložiti prijavo terjatev in druge vloge, če je vloga vložena po odvetniku. Med druge vloge iz prvega odstavka 123a. člena ZFPPIPP spadajo tudi dopolnitve nepopolnih ali nerazumljivih vlog.
služnostna pravica poti - prepoved vznemirjanja služnosti
Sodišče prve stopnje je po opravljenem ogledu povsem pravilno zaključilo, da je služnostna pot prosta v dogovorjeni širini služnostne trase (4 metre) in da vrata na dovozu iz glavne ceste niso zaklenjena, ob tem pa je na voljo dovolj prostora, da se lahko vozilo pred vrati varno ustavi ter da voznik izstopi in odpre vrata, zato ugotovljen poseg toženke ne onemogoča ali pomembneje ovira izvrševanja tožnikove služnostne pravice.
Tožnik na svoji nepremičnini ni bil vsaj od dne 27. 5. 2014, zato stanja ob vložitvi tožbe (dne 26. 2. 2015) ne more potrditi.
Ker tožnik ni ustrezno zatrjeval in tudi ne dokazal, da bi bilo sodno varstvo potrebno, ker bi toženka šele po vložitvi tožbe prenehala z vznemirjanjem njegove služnostne pravice na način, da bi to razširila na dogovorjeno širino 4 metrov, tudi njegovo zahtevek za prepoved bodočega poseganja v služnostno pravico ne more biti utemeljen.
ZFPPIPP člen 125, 125/1, 292, 292/5, 292/6, 384, 384/7. ZPP člen 235, 235/2, 241, 241/2.
osebni stečaj - postopek osebnega stečaja - predaja in prevzem prostorov, premoženja in poslov stečajnega dolžnika - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - pojasnjevalna dolžnost dolžnika - smiselna uporaba pravil zakona, ki ureja pravdni postopek - priče - dolžnost pričanja - pritožba zoper sklep - napačen pravni pouk - pravica do pritožbe
V prvem odstavku 125. člena ZFPPIPP je sicer res določeno, da je proti sklepu dovoljena pritožba, če ni v zakonu za posamezen sklep drugače določeno. ZFPPIPP glede razodetne in pojasnevalne dolžnosti dolžnika določa le, da se smiselno uporabljajo določbe, ki urejajo pravdni postopek, o dolžnostih priče in pravnih posledicah kršitve obveznosti. Zato se glede izvedbe tega dokaza in nanj navezujoča pravna pravila oziroma pravna sredstva uporabljajo pravila ZPP. Ta v 235. členu določa, da če sodišče meni, da priča neutemeljeno odklanja pričanje ali odgovor na posamezna vprašanja, izda sklep, s katerim izreče, da mora pričati. Zoper ta sklep ima pravico do pritožbe le priča, vendar ga lahko izpodbija šele v pritožbi zoper sklep o denarni ali zaporni kazni, izrečeni zaradi tega, ker ni hotela pričati ali odgovoriti na posamezno vprašanje.
najemna pogodba – najem poslovnih prostorov – poslovni prostor – oblika pogodbe – obličnost – podnajem – podnajemnik – odpoved najemne pogodbe – dolžnosti najemnika – izpraznitev poslovnih prostorov – pogajanja med lastnikom in podnajemnikom – pogajanja za sklenitev najemne pogodbe – neuspešna pogajanja – uporabnina
V obravnavanem primeru ni ključno, ali je najemna pogodba med podnajemnikom in lastnikom prostora (tožečo stranko) dejansko bila veljavno sklenjena. V kolikor bi se za resnično izkazalo dejstvo, da se je tožeča stranka v času po poteku odpovednega roka (torej v času, ko je od tožene stranke zahtevala izpraznitev prostora) s podnajemnikom (mimo tožene stranke) dogovarjala o sklenitvi najemne pogodbe in mu na tej podlagi dopuščala, da ostaja v poslovnem prostoru (kljub pozivom tožene stranke, naj le-tega izprazni), bi bili namreč utemeljeni očitki tožene stranke, da sama ni bila več dolžna zagotoviti njegove izpraznitve.
Pritožbeno sodišče še pripominja, da zakonska določba, da pogajanja pred sklenitvijo pogodbe ne zavezujejo, jasno implicira zaključek, da pogajalci sami nosijo celotno breme pogajanj, še zlasti neuspešnih. Skrajno nenavadno, predvsem pa v nasprotju z vsemi načeli obligacijskega prava bi bilo stališče, da je breme neuspešnih pogajanj med dvema subjektoma dolžna trpeti tretja oseba, ki na izid le-teh ni imela nikakršnega vpliva in ki bi, če pogajanj ne bi bilo, brez težav izpolnila svojo obveznost izročitve prostora (če pa bi bila uspešna, bi te stroške nosil tudi najemnik).
vpogled v spis in prepis spisa – opravičena korist – pravni interes – ekonomski interes – načelo sorazmernosti – milejši ukrep
Presplošen (neustrezno pojasnjen) je tudi očitek (in sicer, ker je bil vlagatelju dovoljen pregled in prepis celotnega spisa) o kršitvi načela sorazmernosti. Pritožnik, ki zatrjuje, da naj bi bil namen določbe drugega odstavka 150. člena ZPP lahko dosežen tudi z milejšim ukrepom (to je vpogledom zgolj v del spisa), konkretno ne pojasni, z vpogledom v kateri del spisa bi bilo to lahko doseženo.
ZFPPIPP člen 239, 239/1, 239/1-1, 383, 383/1, 383/4.
začetek postopka osebnega stečaja – insolventnost – nezadostna trditvena podlaga – listine ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev
Če začetek stečajnega postopka predlaga dolžnik, je sodišče v skladu s četrtim odstavkom 383. člena ZFPPIPP dolžno presoditi, ali je dolžnik insolventen, in odločiti o začetku stečajnega postopka na podlagi te presoje. Glede na to, da dolžnik ni opisal nobenih dejstev in okoliščin, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da o njegovi insolventnosti ne more presojati. Predložitev (večjega števila) listin in navedba, da iz predloženih listin izhaja dolžnikov dolg, ki ga ni zmožen poravnati, ne pomeni navedbe relevantnih dejstev. Ob odsotnosti zatrjevanj o dolžnikovem finančnem položaju, tako ni mogoče ugotoviti, ali je dolžnik insolventen.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici – zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom – sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih – postopek sprejema na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih – pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih – huda duševna motnja – ogrožanje lastnega življenja in zdravja – odklanjanje zdravljenja
Ne glede na prvi odstavek 54. člena ZDZdr se osebo lahko sprejme v oddelek pod posebnim nadzorom tudi brez napotnice, če gre za primer iz 57. člena tega zakona. V obravnavani zadevi gre očitno za takšno situacijo. Vsekakor pa gre za nujni postopek sprejema na zdravljenje, o katerem je, tako kot mora v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZDZdr, direktor psihiatrične bolnišnice takoj obvestil pristojno sodišče. To pa mora (v interesu pridržane osebe) postopek sprejema brez privolitve v nujnih primerih začeti po uradni dolžnosti.
izvedenstvo – nagrada izvedenca – obseg pristojnosti izvedenca
Odgovor na vprašanje, ali neka nepremičnina predstavlja funkcionalno zemljišče oz. sedaj pripadajoče ali skupno pripadajoče zemljišče določene stavbe, ni v izvedenčevi sferi. Izvedenčeva naloga je odgovor na konkretna vprašanja s področja urbanistične stroke, opredelitev do v preteklosti (v času gradnje) in sedaj veljavnih prostorskih in drugih urbanističnih aktov, upravnih dovoljenj; izvedenec je dolžan podati in razložiti njihovo vsebino. Apliciranje dejanskih okoliščin na prostorske in druge urbanistične akte ter pravne predpise, ki so v času gradnje opredeljevali funkcionalno zemljišče in na pravne predpise, ki sedaj opredeljujejo pripadajoče zemljišče, je stvar sodišča.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – premoženjski položaj prosilca – redni dohodek – izredni dohodek – upoštevanje dolgov – rubež
Upoštevajoč podatke, ki jih je o prometu na računih zbralo sodišče in toženčeva pojasnila pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da pri prihodkih na njegova računa ne gre za redne dohodke, ki bi trajno vplivali na njegov gmotni položaj in gmotni položaj položaj družine. Vendar tudi navedeni prihodki izkazujejo toženčev premoženjski položaj. Dejstvo, da je z nakazanimi sredstvi toženec razpolagal kakšnem mesec ali dva pred vložitvijo revizije, ni odločilno, saj je s svojim premoženjem dolžan racionalno razpolagati in skrbeti za poplačilo prevzetih oz. nastalih obveznosti, tudi taksnih obveznosti. Tudi dolgovi iz preteklosti in prevzete kreditne obveznosti so zato pri presoji gmotnega položaja lahko upoštevane le v omejenem obsegu.
ZFPPIPP člen 141, 141/2, 141/2-1, 141/2-3, 141/2-5, 221c, 221d.
postopek poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom - zunajsodni dogovor dolžnika z upniki - prestrukturiranje obveznosti - sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave - izpodbijanje sklepa - procesne ovire za vodenje postopka - opustitev predložitve listin - izjava dolžnika v notarskem zapisu
Razlogi, iz katerih bi bilo mogoče izpodbijati sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave, se lahko nanašajo (zgolj) na procesne ovire za vodenje tega postopka oziroma, da predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave niso predložene listine iz 1., 3. in 5. točke drugega odstavka 141. člena ZFPPIPP ali izjava dolžnika, sestavljena v obliki notarskega zapisa.