ZFPPIPP člen 301, 301/2, 383, 383/2, 383/2-3. ZPP člen 208, 208/1.
prekinitev pravdnega postopka – nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka – začetek postopka osebnega stečaja – nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve – prenehanje razloga za prekinitev pravdnega postopka zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka – sklep o preizkusu terjatev – objava sklepa o preizkusu terjatev
Razlog za prekinitev pravdnega postopka za uveljavitev terjatve v primeru, če je upnik postopek začel pred začetkom stečajnega postopka, preneha, ko je v stečajnem postopku objavljen sklep o preizkusu terjatev.
razdelitev posebne razdelitvene mase – pritožba proti sklepu o razdelitvi – ločitvena pravica – hipoteka – pritikline – obremenjena nepremičnina v najemu – najemnina – civilni plod stvari – stečajna masa
S pritožbo proti sklepu o prvi razdelitvi je dovoljeno izpodbijati samo odločitev o ugovorih iz 364. člena ZFPPIPP in končni načrt prve razdelitve v delu, v katerem je predmet teh ugovorov.
Za prijavo ločitvene pravice na nepremičnini in za opis premoženja zadošča identifikacija nepremičnine. Po 140. členu SPZ namreč hipoteka, na podlagi katere je bila prijavljena in priznana ločitvena pravica, obsega tudi pritikline, ki so v lasti zastavitelja. Hipoteka se avtomatično razširi na pritiklino.
Čim je nepremičnina od začetka stečajnega postopka dalje oddana v najem in je plačana najemnina, se zneski najemnin kot civilni plodovi, ločijo od glavne stvari. Po ločitvi plodov ti niso več zaobseženi z zastavno pravico.
Jasno je določeno, da vsi stroški, ki so povezani s premoženjem, ki je predmet posebne stečajne mase, bremenijo ločitvenega upnika. Če je premoženje oddano v najem, pa se ti stroški zmanjšajo iz zneskov prejetih najemnin. Slednje pomeni, da se ti stroški ne krijejo iz kupnine za prodano nepremičnino ampak iz najemnine, če je nepremičnina oddana v najem.
javno priobčevanje komercialnih fonogramov – dokazovanje
Ker tožniku ni uspelo v skladu s prvim odstavkom 130. člena ZASP dokazati, da so se na toženčevih prireditvah pred koncertom ansambla in dogodkom javno priobčevali komercialni fonogrami, je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek.
Absolutna bistvena kršitev določb postopka je podana le, če je nižje sodišče odločalo o tožbenem zahtevku, za katerega je stvarno pristojno višje sodišče iste vrste ali sodišče druge vrste, ne pa v primeru, kadar v zadevi iz pristojnosti okrajnega sodišča odloči okrožno sodišče.
SPZ člen 65, 65/1, 107, 108, 108/1, 110. ZPP člen 190, 190/2, 319. Zakon o lastnini na delih stavb.
nastanek etažne lastnine – dejanska etažna lastnina – delitev stvari – solastnina – obstoj solastnine – res iudicata – materialna pravnomočnost – dedni dogovor
Pri zakonitem dedovanju do nastanka etažne lastnine ne more priti, ker zakonitemu dediču pripada del vsake stvari in vsake pravice, ki sestavlja zapuščino. Lahko pa na stavbi, ki sodi v zapuščino, etažna lastnina nastane na podlagi dednega dogovora, ki ima pravno naravo pogodbe. Dedni dogovor je ustrezna podlaga za nastanek etažne lastnine, če izpolnjuje pogoje, predpisane za sporazum o delitvi oz. v času sklepanja predpisane pogoje za nastanke etažne lastnine.
Dedni dogovor je ustrezna podlaga za nastanek etažne lastnine, če izpolnjuje pogoje, predpisane za sporazum o delitvi oz. v času sklepanja predpisane pogoje za nastanke etažne lastnine.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin – ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja – domneva dobre vere – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – izkaz verjetnosti terjatve – sklepčnost – objektivna nevarnost
V tožbi navedene okoliščine o nakupu nepremičnine in mirni ter dobroverni posesti na spornih nepremičninah skupaj s pravnimi predniki v obdobju najmanj osemdeset let po oceni pritožbenega sodišča zadostujejo za izpolnitev pogoja verjetnosti terjatve, seveda ob upoštevanju domneve dobre vere (tretji odstavek 72. člena ZTLR in 9. člen SPZ), pri čemer pa bo moral tožnik dodatno utemeljiti okoliščine o začetku in koncu časa, ki je relevanten za morebitno priposestvovanje bodisi po določbah ODZ, ZTLR ali SPZ.
Zgolj možnost, da bo toženka, ker je lastnica spornih kmetijskih in gozdnih zemljišč, z njimi razpolagala, ker so ljudje, ki živijo v teh krajih, zainteresirani za nakup zemljišč zaradi pridelave hrane, za izkazanost objektivne nevarnosti ne zadostuje.
ZSReg člen 4, 4/1, 4/1-3, 4/4. ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 429, 433, 434, 434/1.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - predlog za začetek postopka - predlagatelj - lastnik poslovnega prostora - poslovni naslov - nesklepčnost predloga
Z izbrisom iz sodnega registra družba izgubi pravno sposobnost, kar lahko povzroči nepopravljive posledice, zato je treba pogoje za izbris razlagati ozko. Neutemeljeno je stališče, da lahko lastnik objekta predlaga izbris tudi v primeru, če subjektu vpisa ne dovoljuje (več) poslovanja na poslovnem naslovu, vpisanem v register (preklic dovoljenja).
Za presojo sklepčnosti predloga tudi niso pomembne trditve o nedelovanju družbe, ker na tej podlagi ni mogoče začeti postopka izbrisa na predlog.
ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085011
URS člen 39. OZ člen 131. ZPP člen 344.
pravica do časti in dobrega imena – razžalitev – protipravnost – objektivno žaljivo sporočilo – svoboda izražanja – debata v javnem interesu – družbeni pomen športa – hokej – neregularna hokejska tekma – prirejanje rezultatov športne tekme – neetično ravnanje v športu – match fixing – prepovedni zahtevek – dajatveni zahtevek – ugotovitveni zahtevek – predložitev dokazov v prepozni dopolnitvi pritožbe
S
odišče ne daje svoje ocene o tem, ali je bila sporna hokejska tekma res »neregularna«, torej prirejena, in ali je pri tem res sodeloval (samo ali tudi) tožnik. To v resnici tu ni pomembno. Pomembno je, ali je imel toženec glede na vse okoliščine pravico svoj sum, ki sicer implicira tudi očitek tožniku, izraziti naglas.
Glede kolizije pravice do časti in dobrega imena ter svobode govora res obstaja izčrpna in izdatna sodna praksa, rezultat tehtanja, katera pravica bo imela v konkretnem primeru prednost, pa je vedno odvisen od dejanskih okoliščin vsakega posameznega primera.
služnostna pravica poti - prepoved vznemirjanja služnosti
Sodišče prve stopnje je po opravljenem ogledu povsem pravilno zaključilo, da je služnostna pot prosta v dogovorjeni širini služnostne trase (4 metre) in da vrata na dovozu iz glavne ceste niso zaklenjena, ob tem pa je na voljo dovolj prostora, da se lahko vozilo pred vrati varno ustavi ter da voznik izstopi in odpre vrata, zato ugotovljen poseg toženke ne onemogoča ali pomembneje ovira izvrševanja tožnikove služnostne pravice.
Tožnik na svoji nepremičnini ni bil vsaj od dne 27. 5. 2014, zato stanja ob vložitvi tožbe (dne 26. 2. 2015) ne more potrditi.
Ker tožnik ni ustrezno zatrjeval in tudi ne dokazal, da bi bilo sodno varstvo potrebno, ker bi toženka šele po vložitvi tožbe prenehala z vznemirjanjem njegove služnostne pravice na način, da bi to razširila na dogovorjeno širino 4 metrov, tudi njegovo zahtevek za prepoved bodočega poseganja v služnostno pravico ne more biti utemeljen.
vpogled v spis in prepis spisa – opravičena korist – pravni interes – ekonomski interes – načelo sorazmernosti – milejši ukrep
Presplošen (neustrezno pojasnjen) je tudi očitek (in sicer, ker je bil vlagatelju dovoljen pregled in prepis celotnega spisa) o kršitvi načela sorazmernosti. Pritožnik, ki zatrjuje, da naj bi bil namen določbe drugega odstavka 150. člena ZPP lahko dosežen tudi z milejšim ukrepom (to je vpogledom zgolj v del spisa), konkretno ne pojasni, z vpogledom v kateri del spisa bi bilo to lahko doseženo.
ZFPPIPP člen 67, 67/1, 303, 303/1, 305, 305/4, 305/4-1.
preizkus ločitvene pravice – uveljavitev prerekane ločitvene pravice v pravdi – priznana in prerekana terjatev
Ločitvena pravica A.A. v delu, ki se nanaša na parkirišča k predmetnim stanovanjem, ni bila prerekana s strani upraviteljice oziroma ostalih upnikov, zato je bila v tem delu priznana.
SODNE TAKSE - BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - UPRAVNI POSTOPEK
VSL0079578
ZBPP člen 31a. ZST-1 člen 10.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor na odmero sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - brezplačna pravna pomoč - odločanje o podelitvi brezplačne pravne pomoči - poseben postopek - splošni upravni postopek
O podelitvi brezplačne pomoči se ne odloča v okviru rednih postopkov. O njej odloča poseben organ za brezplačno pravno pomoč (predsednik okrožnega sodišča ali predsednik specializiranega sodišča prve stopnje), po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek. To predstavlja poseben postopek, ločen od postopkov, v katerih se rešujejo pravdni spori (vključno z gospodarskimi).
najemna pogodba – najem poslovnih prostorov – poslovni prostor – oblika pogodbe – obličnost – podnajem – podnajemnik – odpoved najemne pogodbe – dolžnosti najemnika – izpraznitev poslovnih prostorov – pogajanja med lastnikom in podnajemnikom – pogajanja za sklenitev najemne pogodbe – neuspešna pogajanja – uporabnina
V obravnavanem primeru ni ključno, ali je najemna pogodba med podnajemnikom in lastnikom prostora (tožečo stranko) dejansko bila veljavno sklenjena. V kolikor bi se za resnično izkazalo dejstvo, da se je tožeča stranka v času po poteku odpovednega roka (torej v času, ko je od tožene stranke zahtevala izpraznitev prostora) s podnajemnikom (mimo tožene stranke) dogovarjala o sklenitvi najemne pogodbe in mu na tej podlagi dopuščala, da ostaja v poslovnem prostoru (kljub pozivom tožene stranke, naj le-tega izprazni), bi bili namreč utemeljeni očitki tožene stranke, da sama ni bila več dolžna zagotoviti njegove izpraznitve.
Pritožbeno sodišče še pripominja, da zakonska določba, da pogajanja pred sklenitvijo pogodbe ne zavezujejo, jasno implicira zaključek, da pogajalci sami nosijo celotno breme pogajanj, še zlasti neuspešnih. Skrajno nenavadno, predvsem pa v nasprotju z vsemi načeli obligacijskega prava bi bilo stališče, da je breme neuspešnih pogajanj med dvema subjektoma dolžna trpeti tretja oseba, ki na izid le-teh ni imela nikakršnega vpliva in ki bi, če pogajanj ne bi bilo, brez težav izpolnila svojo obveznost izročitve prostora (če pa bi bila uspešna, bi te stroške nosil tudi najemnik).
ZFPPIPP člen 125, 125/1, 292, 292/5, 292/6, 384, 384/7. ZPP člen 235, 235/2, 241, 241/2.
osebni stečaj - postopek osebnega stečaja - predaja in prevzem prostorov, premoženja in poslov stečajnega dolžnika - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - pojasnjevalna dolžnost dolžnika - smiselna uporaba pravil zakona, ki ureja pravdni postopek - priče - dolžnost pričanja - pritožba zoper sklep - napačen pravni pouk - pravica do pritožbe
V prvem odstavku 125. člena ZFPPIPP je sicer res določeno, da je proti sklepu dovoljena pritožba, če ni v zakonu za posamezen sklep drugače določeno. ZFPPIPP glede razodetne in pojasnevalne dolžnosti dolžnika določa le, da se smiselno uporabljajo določbe, ki urejajo pravdni postopek, o dolžnostih priče in pravnih posledicah kršitve obveznosti. Zato se glede izvedbe tega dokaza in nanj navezujoča pravna pravila oziroma pravna sredstva uporabljajo pravila ZPP. Ta v 235. členu določa, da če sodišče meni, da priča neutemeljeno odklanja pričanje ali odgovor na posamezna vprašanja, izda sklep, s katerim izreče, da mora pričati. Zoper ta sklep ima pravico do pritožbe le priča, vendar ga lahko izpodbija šele v pritožbi zoper sklep o denarni ali zaporni kazni, izrečeni zaradi tega, ker ni hotela pričati ali odgovoriti na posamezno vprašanje.
elektronsko vlaganje pisanj – vlaganje vlog po pooblaščencu, ki je odvetnik – obligatorno vlaganje vlog v elektronski obliki – prijava terjatev – nepopolna vloga – poziv na dopolnitev vloge – dopolnitev nepopolne vloge – dopolnitev, poslana v pisni obliki priporočeno po pošti– zavrženje vloge – pouk o obvezni elektronski vložitvi dopolnitve vloge po odvetniku
Pritožnik je bil že v oklicu o začetku postopka osebnega stečaja poučen, kako je potrebno vložiti prijavo terjatev in druge vloge, če je vloga vložena po odvetniku. Med druge vloge iz prvega odstavka 123a. člena ZFPPIPP spadajo tudi dopolnitve nepopolnih ali nerazumljivih vlog.
ZFPPIPP člen 239, 239/1, 239/1-1, 383, 383/1, 383/4.
začetek postopka osebnega stečaja – insolventnost – nezadostna trditvena podlaga – listine ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev
Če začetek stečajnega postopka predlaga dolžnik, je sodišče v skladu s četrtim odstavkom 383. člena ZFPPIPP dolžno presoditi, ali je dolžnik insolventen, in odločiti o začetku stečajnega postopka na podlagi te presoje. Glede na to, da dolžnik ni opisal nobenih dejstev in okoliščin, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da o njegovi insolventnosti ne more presojati. Predložitev (večjega števila) listin in navedba, da iz predloženih listin izhaja dolžnikov dolg, ki ga ni zmožen poravnati, ne pomeni navedbe relevantnih dejstev. Ob odsotnosti zatrjevanj o dolžnikovem finančnem položaju, tako ni mogoče ugotoviti, ali je dolžnik insolventen.
izvedenstvo – nagrada izvedenca – obseg pristojnosti izvedenca
Odgovor na vprašanje, ali neka nepremičnina predstavlja funkcionalno zemljišče oz. sedaj pripadajoče ali skupno pripadajoče zemljišče določene stavbe, ni v izvedenčevi sferi. Izvedenčeva naloga je odgovor na konkretna vprašanja s področja urbanistične stroke, opredelitev do v preteklosti (v času gradnje) in sedaj veljavnih prostorskih in drugih urbanističnih aktov, upravnih dovoljenj; izvedenec je dolžan podati in razložiti njihovo vsebino. Apliciranje dejanskih okoliščin na prostorske in druge urbanistične akte ter pravne predpise, ki so v času gradnje opredeljevali funkcionalno zemljišče in na pravne predpise, ki sedaj opredeljujejo pripadajoče zemljišče, je stvar sodišča.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici – zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom – sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih – postopek sprejema na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih – pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih – huda duševna motnja – ogrožanje lastnega življenja in zdravja – odklanjanje zdravljenja
Ne glede na prvi odstavek 54. člena ZDZdr se osebo lahko sprejme v oddelek pod posebnim nadzorom tudi brez napotnice, če gre za primer iz 57. člena tega zakona. V obravnavani zadevi gre očitno za takšno situacijo. Vsekakor pa gre za nujni postopek sprejema na zdravljenje, o katerem je, tako kot mora v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZDZdr, direktor psihiatrične bolnišnice takoj obvestil pristojno sodišče. To pa mora (v interesu pridržane osebe) postopek sprejema brez privolitve v nujnih primerih začeti po uradni dolžnosti.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – premoženjski položaj prosilca – redni dohodek – izredni dohodek – upoštevanje dolgov – rubež
Upoštevajoč podatke, ki jih je o prometu na računih zbralo sodišče in toženčeva pojasnila pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da pri prihodkih na njegova računa ne gre za redne dohodke, ki bi trajno vplivali na njegov gmotni položaj in gmotni položaj položaj družine. Vendar tudi navedeni prihodki izkazujejo toženčev premoženjski položaj. Dejstvo, da je z nakazanimi sredstvi toženec razpolagal kakšnem mesec ali dva pred vložitvijo revizije, ni odločilno, saj je s svojim premoženjem dolžan racionalno razpolagati in skrbeti za poplačilo prevzetih oz. nastalih obveznosti, tudi taksnih obveznosti. Tudi dolgovi iz preteklosti in prevzete kreditne obveznosti so zato pri presoji gmotnega položaja lahko upoštevane le v omejenem obsegu.
ZFPPIPP člen 141, 141/2, 141/2-1, 141/2-3, 141/2-5, 221c, 221d.
postopek poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom - zunajsodni dogovor dolžnika z upniki - prestrukturiranje obveznosti - sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave - izpodbijanje sklepa - procesne ovire za vodenje postopka - opustitev predložitve listin - izjava dolžnika v notarskem zapisu
Razlogi, iz katerih bi bilo mogoče izpodbijati sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave, se lahko nanašajo (zgolj) na procesne ovire za vodenje tega postopka oziroma, da predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave niso predložene listine iz 1., 3. in 5. točke drugega odstavka 141. člena ZFPPIPP ali izjava dolžnika, sestavljena v obliki notarskega zapisa.