ZEPDSV člen 7, 7/1, 17, 17/2. ZDR-1 člen 130, 130/2.
obveznost plačila - dnevnice - razlika v plači - voznik tovornega vozila
Tožnik, pri toženi stranki zaposlen kot voznik tovornega vozila, je od tožene stranke vtoževal plačilo dnevnic, pri čemer je navedel številno dni, za katere je zahteval dnevnice za posamezni mesec od oktobra 2013 do septembra 2014. V skladu s prvim odstavkom 7. člena ZEPDSV je delodajalec dolžan voditi evidenco delovnega časa in evidenco o stroških dela. Ker toženec tožnikovih trditev ni prerekal na način, da bi sam navedel število dni poti, niti ni predložil nobenih listin, iz katerih bi bile poti razvidne, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
plačilo pravdnih stroškov - prednostna terjatev - stečajni postopek
Tožnica v tem sporu uveljavlja ugotovitev obstoja prednostne terjatve za plačilo pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožnica je terjatev priglasila v stečajnem postopku nad toženo stranko, stečajni upravitelj pa je takšno terjatev prerekal. Za povrnitev pravdnih stroškov veljajo pravila pravdnega postopka, ki veljajo tudi glede dolžnosti povrnitve pravdnih stroškov nasprotni stranki, v skladu z načelom uspeha v sporu. Ker je tožnica v celoti uspela v sporu o glavni stvari (za plačilo odpravnine in odškodnine), je v skladu s 154. in 155. členom ZPP upravičena do povrnitve priglašenih stroškov, ki so bili potrebni v tem individualnem delovnem sporu. Pri tem velja, da terjatev za povrnitev pravdnih stroškov, nastalih do dneva začetka stečajnega postopka, nima prednostne narave po 21. členu ZFPPIPP, temveč gre za navadno terjatev.
transformacija delovnega razmerja za določen čas v nedoločen čas - pravočasnost
Tožnica je uveljavljala varstvo svojih pravic v zvezi s transformacijo delovnega razmerja v skladu z določbami 24. in 25. člena ZJU najprej pri delodajalcu in nato pred sodiščem, pri čemer je predhodni postopek pri delodajalcu procesna predpostavka za sodno varstvo. Zato je bila tožba vložena pravočasno pred iztekom 30 – dnevnega roka za uveljavljanje sodnega varstva po določbi drugega odstavka 25. člena ZJU, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika - pritožba proti sklepom v zvezi s prodajo premoženja stečajnega dolžnika - legitimacija ponudnika - legitimacija kupca - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - pridobitev procesne legitimacije upnika
Samo upniki lahko vložijo pritožbo proti sklepu o soglasju k prodajni pogodbi iz 341. člena ZFPPIPP. Ni sporno, da pritožnik ni upnik. V postopku prodaje premoženja stečajnega dolžnika je bil zgolj ponudnik, ki očitno ni uspel.
predlog za taksno oprostitev - popolnost predloga - izjava o premoženjskem stanju - podaljšanje roka za predložitev izjave o premoženjskem stanju - zavrženje predloga
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je res tožena stranka sklep, s katerim je bil rok podaljšan do 22. 4. 2016, prejela šele dne 6. 5. 2016, vendar po tem datumu ni predlagala ne podaljšanja roka, niti ni predložila listine za katere je bila pozvana s sklepom o dopolnitvi predloga za taksno oprostitev.
ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0022957
OZ člen 948, 948/2. ZPP člen 285, 339, 339/2, 339/2-8.
plačilo zavarovalnine - aktivna legitimacija leasingojemalca - premoženjski interes, da zavarovalni primer ne bi nastal - imetnik pravic iz zavarovanja - opustitev dolžnosti izvedbe materialnega procesnega vodstva - sodba presenečenja - kršitev načela kontradiktornosti
Tudi leasingojemalec ima (poleg leasingodajalca) premoženjski interes, da zavarovalni primer ne nastane, ker nosi vse tipične rizike lastnika. V konkretnem primeru je leasingojemalec zatrjeval obstoj aktivne legitimacije s tem, ko je trdil, da je ekonomski lastnik in posestnik vozila, s tem pa vsekakor izkazuje premoženjski interes, da zavarovalni primer ne bi nastal.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razloga nesposobnosti - nedoseganje rezultatov dela - konkretizacija očitkov - vabilo na zagovor - pravica do zagovora
Očitka tožnici v pisnem vabilu na zagovor nista bila konkretizirana do te mere, da bi lahko tožnica učinkovito izvrševala pravico do zagovora. Očitani razlog nesposobnosti z dne 16. 6. 2011 (da je nadrejeni prejel pisno pritožbo na kakovost opravljenega tehničnega pregleda diplomskega dela s strani predsednice komisije za zagovor diplomskega dela in da je bilo ob obravnavanju pritožbe ugotovljeno, da je ta utemeljena, saj je imela naloga po tehničnem pregledu, ki ga je opravila tožnica, še veliko tehničnih pomanjkljivosti) je vsebinsko prazen, saj v pisnem vabilu ni bilo jasno navedeno, za katero diplomsko nalogo in za kakšne pomanjkljivosti pri njenem tehničnem pregledu je šlo. Tudi glede očitka o razlogu nesposobnosti z dne 13. 7. 2011, da je določeni študent v zagovor oddal diplomsko delo z drugačnim naslovom, kot je imel prijavljenega v bazi, ni jasno, za katero diplomsko delo in s kakšnim naslovom je šlo. Oba očitka nista dovolj jasna in ostajata na ravni splošnosti, zato tožnica ni mogla vedeti, katerih dveh tehničnih pregledov od več kot 100 pregledanih diplomskih nalogah, ni opravila v skladu s pričakovanji oziroma strokovno in kvalitetno. Razlog nesposobnosti v pisnem vabilu, kot pogoj za uresničitev pravice do zagovora, mora biti konkretno obrazložen. Ker očitka razloga nesposobnosti v pisnem vabilu na zagovor nista bila jasna, zaradi česar tožnici ni bila zagotovljena pravica do učinkovitega zagovora, je sodišče prve stopnje zmotno presodilo navedeno listino oziroma stopnjo obrazloženosti (konkretiziranosti) pisnega vabila. Pravica do vsebinsko učinkovitega zagovora tožnici dejansko ni bila zagotovljena, zato je izpodbijana odpoved že iz tega razloga nezakonita. Ker je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe spremenilo tako, da je ugotovilo nezakonitost odpovedi, posledično pa ugodilo reintegracijskemu in reparacijskemu zahtevku.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0016071
OZ člen 190, 190/1, 190/3.
odškodninska odgovornost delavca - zmotna uporaba materialnega prava - pravnomočna sodba - nadomestilo plače
Tožeča stranka je bila dolžna toženki obračunati in plačati nadomestilo plače za sporno obdobje na podlagi pravnomočne sodbe delovnega in socialnega sodišča v drugem individualnem delovnem sporu (v katerem je bilo ugotovljeno, da je bilo prenehanje pogodbe o zaposlitvi nezakonito in je bilo tožeči stranki naloženo, da toženi stranki za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja prizna vse pravice iz delovnega razmerja in ji glede na to obračuna nadomestilo plače). Toženka je celotno obveznost po pravnomočni sodbi izpolnila. V obveznost tožeče stranke, da toženki povrne in izplača nadomestilo plače na podlagi in v skladu s to pravnomočno sodbo, ni posegla odločba Zavoda RS za zaposlovanja (s katero je bila odpravljena odločba Zavoda RS za zaposlovanje o priznanju pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo). Odločba vsebinsko in formalno ne posega v razmerje med tožečo stranko in toženko. Po odpravi prejšnje odločbe o priznanju denarnega nadomestila toženki, odločba nalaga tožeči stranki (delodajalki) povračilo izplačanega denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Zavezanka za vračilo je delodajalka (tožeča stranka) in ne delavka (toženka), ki je bila po odločbi Zavoda RS za zaposlovanje upravičena do prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Zato ni utemeljena presoja sodišča prve stopnje, da je bila toženka obogatena brez pravnega temelja oziroma glede na podlago, ki se ni uresničila, ali je kasneje odpadla (prvi in tretji odstavek 190. člena OZ). Pravni temelj za izplačilo še vedno obstaja v pravnomočni sodbi delovnega sodišča. Pritožbeno sodišče je zaradi zmotne uporabe materialnega prava izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo.
Narok za obravnavanje predloga za obnovo postopka je skladno z določbo 399. v zvezi z drugim odstavkom 398. člena ZPP predviden v primeru, če predsednik senata ne zavrže predloga za obnovo postopka in postopek preide v drugo fazo, to je v razveljavitveni postopek. Ta se, drugače kot predhodni, nikoli ne opravi brez naroka.
spor majhne vrednosti – število pripravljalnih vlog – prepozna vloga – nevročitev prepozne vloge v odgovor – neizvedba naroka – dokazovanje – zaslišanje prič
Toženčeva procesna pravica (možnost) vložitve (druge) pripravljalne vloge je vezana na okoliščino, da je tožnik (pred tem) podal vlogo, s katero je odgovoril na toženčeve navedbe, podane v odgovoru na tožbo.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0016149
URS člen 11, 62, 68, 68/3. ZPP člen 102. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZDR člen 110, 110/2.
plačilo odškodnine - razlogi o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb postopka - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi
V tem individualnem delovnem sporu tožnik od tožene stranke zahteva plačilo odškodnine iz naslova trpinčenja na delovnem mestu, posega v pravico do zasebnosti, razžalitve dobrega imena in časti ter nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je tožnikov tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Ker iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhajajo le razlogi o odločilnih dejstvih za odločitev o odškodninskem zahtevku iz naslova nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, čeprav je tožnik odškodnino uveljavljal tudi iz drugih pravnih naslovov (zaradi trpinčenja na delovnem mestu, posega v pravico do zasebnosti in razžalitve dobrega imena in časti), je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijani del sodbe in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Za ugotovitev odškodninske odgovornosti delodajalca zaradi podane nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne zadošča zgolj ugotovitev nezakonitosti odpovedi, ampak je možna le v primeru hujših zlorab instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru toženi stranki ni mogoče očitati, da je pri podaji izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku zlorabila svoje pravice (zaradi zamude 15-dnevnega subjektivnega roka). V sklepu Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja je sicer res zapisano, da bo moral organ prve stopnje pri ponovnem odločanju upoštevati roke iz drugega odstavka 110. člena ZDR, vendar je ta zapis mogoče šteti le za splošno navodilo in ne za konkretno opozorilo, da je že prišlo do zamude roka. Zamude roka pa ni uveljavljal niti tožnik sam v sodnem sporu niti ni bila ugotovljena s strani prvostopenjskega in pritožbenega sodišča, ampak šele v postopku z revizijo. Iz navedenih razlogov ni mogoče ugotoviti, da je tožena stranka s podajo nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi zlorabila svoje pravice in da bi bila s tem podana protipravnost njenega ravnanja kot eden od elementov odškodninske odgovornosti. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine iz tega naslova ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neuspešno opravljeno poskusno delo – poslovni razlog
Tožena stranka je tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela in iz poslovnega razloga. Tožena stranka ni uspela dokazati, da tožnik zaradi razlogov na njegovi strani ni izpolnil njenih pričakovanj glede samoiniciativnosti, inovativnosti, osebne kreativnosti in dajanja predlogov. Tožena stranka je v oceni poskusnega dela sama zapisala, da se je od tožnika zahtevalo veliko timskega dela, v katero prav gotovo sodi določeno sodelovanje ali vsaj (dobra) komunikacija z neposredno nadrejeno. Življenjsko je, da (tudi vodilni) delavec v prvih mesecih svoje zaposlitve išče podatke in usmeritve od svojega neposredno nadrejenega, kar ne pomeni nujno neinovativnosti oziroma nesamoiniciativnosti. Ker je dokazni postopek pokazal, da mu tega tožena stranka ni omogočila, nedoseganje pričakovanj tožene stranke s strani tožnika ne more biti razlog za negativno oceno poskusnega dela in posledično odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka ni uspela dokazati, da je tožnik v poskusni dobi delal neuspešno. Opravljanje dela mu je bilo že od vsega začetka oteženo zaradi razmer pri toženi stranki in ravnanja ter opustitev njegove neposredne nadrejene. Zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - prepoved opravljanja dela
Tožnica je s tem, ko je ob zaključku delovnega dne ob zapuščanje oddelka pakirnice vzela in pri sebi skrila dve navadni S-budget salami, kršila pogodbene in zakonske obveznosti iz delovnega razmerja. Zato je bilo pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti, ki ga je tožena stranka podala tožnici v zvezi z očitanim ravnanjem, utemeljeno. Tožena stranka je tudi dokazala, da si je tožnica po podanem opozorilu določenega dne prisvojila izdelke, ki so bili v lasti tožene stranke. S takšnim ravnanjem je tožnica kršila 37. člen ZDR-1 in 12. člen pogodbe o zaposlitvi, ki oba določata prepoved škodljivega ravnanja. Taka kršitev onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja, zato gre za resen in utemeljen (krivdni) razlog za odpoved tožničine pogodbe o zaposlitvi. Pri presoji, ali storjena kršitev onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, je bistvena prognoza, ali je glede na storjeno kršitev (dejansko ponavljanje kršitev) še mogoče pričakovati, da bo delavec obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi v bodoče korektno izpolnjeval. Pri taki presoji pa je pomembno tudi siceršnje obnašanje delavca na delu oziroma v zvezi z delovnimi obveznostmi. Pri tožnici predhodno opozorilo o kršitvah delovnih obveznosti ni doseglo svojega namena, saj je v manj kot dveh mesecih od prejema opozorila ponovila istovrstno kršitev. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga zakonita.
Vse taksativno navedene terjatve iz 3. točke 1. odstavka 197. člena ZIZ se prednostno poplačajo le za zadnje leto pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine, terjatve, zapadle več kot leto nazaj, pa torej po času pridobitve zastavnih pravic.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085038
OZ člen 199, 202, 202/2. ZD člen 131.
prodaja obveznic brez soglasja pred končanjem zapuščinskega postopka – zahtevek za plačilo protivrednosti prodanih obveznic – skrbnik denacionaliziranega premoženja – višina – delno priznanje terjatve po višini – zapadlost– zamuda – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – pravnomočnost sklepa o dedovanju – pobotni ugovor – stroški – poslovodstvo brez naročila – nujnost popravila vodnega omrežja – plačilo po porabljenih urah – nagrada za trud – nepremoženjska škoda zaradi krive ovadbe – nerazmejitev posameznih oblik nepremoženjske škode – sklepčnost – upoštevanje pobotnega ugovora pri pravdnem uspehu – odločitev o stroških postopka
Pravni položaj skrbnika denacionaliziranega premoženja je po vsebini enak položaju, ki ga ima začasni skrbnik zapuščine po 131. členu ZD, saj ne skrbi zgolj za začasno upravljanje denacionaliziranega premoženja, ampak tudi zastopa dediče oziroma osebe, ki bodo s sklepom o dedovanju ugotovljene kot dediči. Njegova funkcija preneha, ko postane sklep o dedovanju denacionaliziranega premoženja pravnomočen.
Toženčeva obveznost, da tožnici izroči njen delež podedovanega premoženja, je zapadla šele s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju, ko je bilo jasno, kdo so dediči in kolikšni so njihovi dedni deleži.
ZZZDR člen 51. ZPP člen 78, 78/1, 212, 286, 286, 286/1.
procesna sposobnost – zakoniti zastopnik – prekluzija dokazov – postavitev zakonitega zastopnika pravdno nesposobni stranki po prvem naroku – skupno premoženje zakoncev – kredit – odškodnina kot prejemek zakonca – dokazno breme
Ker se procesna dejanja procesno nesposobne osebe ne upoštevajo, če jih ne odobri zakoniti zastopnik, ki mora skrbeti za varstvo pravic procesno nesposobne osebe, je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo dokazna predloga zakonitega zastopnika le iz razloga, ker nista bila predlagana do prvega naroka, ko zakoniti zastopnik še ni zastopal drugotoženke, ki od začetka pravdnega postopka ni pravdno sposobna.
povrnitev nepremoženjske škode – prometna nesreča – udarnina rame – zlom lopatice – udarnina dlani – stroški postopka – telesne bolečine in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem – nateg vratnih mišic – zmanjšanje življenjske aktivnosti – strošek za sestavo odškodninskega zahtevka – odškodninski zahtevek – AO plus zavarovanje
Tožnik je v obravnavani prometni nesreči utrpel udarnino leve rame, zlom telesa leve lopatice brez odmika odlomkov in udarnino leve dlani.
Iz naslova pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem mu je bilo (pravilno) prisojenih 5.000,00 EUR. Iz naslova zmanjšanja življenjske aktivnosti mu je bila na pritožbeni stopnji odškodnina zvišana za 1.500,00 EUR (iz 3.000,00 EUR na 4.500,00 EUR).
Ker tožnik vtožuje odškodnino iz naslova AO + zavarovanja, kjer niso krite škode zaradi natega vratnih mišic (kar je nesporno), ni upravičen do odškodnine zaradi bolečin in nevšečnosti (nošenje mehke vratne opornice), ki so posledica poškodbe vratne muskulature.
zapuščina – popis zapustnikovega premoženja – publicitetno načelo
Sodišče prve stopnje v dokaznem gradivu ni imelo nobene podlage za zaključek, da je bil poleg osebnega avtomobila predmet leasinga med E. E. d.o.o. in družbo H. H. d.o.o. (katere lastnik je bil zapustnik) tudi dodaten set pnevmatik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0060277
ZPND člen 21, 23, 24. ZIZ člen 5, 220, 266, 268.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – krajevna pristojnost – pristojnost v primerih prepustitve stanovanja zaradi preprečevanje nasilja v družini – uporaba pravil o izvršbi – izpraznitev in izročitev nepremičnin
Za primer prepustitve stanovanja po 21. členu ZPND zakon določa, da se izvršba opravi po pravilih za izpraznitev in izročitev nepremičnine (23. člen ZPND). ZPND ne govori o zavarovanju, temveč o izvršbi. V skladu s 5. členom ZIZ je za odločitev o predlogu za izvršbo stvarno pristojno okrajno sodišče. Na podlagi 220. člena ZIZ pa je za odločitev o predlogu za izvršbo za izpraznitev in izročitev nepremičnine in za samo izvršbo krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je nepremičnina.
ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1. ZNP člen 9, 37, 118.
napotitev na pravdo – prekinitev postopka – ugotovitvena tožba – nepravdni postopek – pravica udeleženca na predmetu delitve
Sodišče postopka ni prekinilo zato, ker bi stranki napotilo na pravdo, pač pa je ugodilo predlogu nasprotnega udeleženca, ki je zoper predlagatelja vložil ugotovitveno tožbo zaradi priznanja pravice, da se ob delitvi solastnine izključno v njegovo korist upošteva celotna vrednost poslovnega prostora – delavnice.
Ker je vprašanje, ali na predmetu delitve obstoji kakšna pravica nasprotnega udeleženca, relevantno za odločitev v tej zadevi, je imelo sodišče podlago za odločitev o prekinitvi postopka v določilu 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP. Vprašanja, ki so predmet pravdnega postopka, bi lahko sodišče prve stopnje samo rešilo v tem nepravdnem postopku.