redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - prepoved opravljanja dela
Tožnica je s tem, ko je ob zaključku delovnega dne ob zapuščanje oddelka pakirnice vzela in pri sebi skrila dve navadni S-budget salami, kršila pogodbene in zakonske obveznosti iz delovnega razmerja. Zato je bilo pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti, ki ga je tožena stranka podala tožnici v zvezi z očitanim ravnanjem, utemeljeno. Tožena stranka je tudi dokazala, da si je tožnica po podanem opozorilu določenega dne prisvojila izdelke, ki so bili v lasti tožene stranke. S takšnim ravnanjem je tožnica kršila 37. člen ZDR-1 in 12. člen pogodbe o zaposlitvi, ki oba določata prepoved škodljivega ravnanja. Taka kršitev onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja, zato gre za resen in utemeljen (krivdni) razlog za odpoved tožničine pogodbe o zaposlitvi. Pri presoji, ali storjena kršitev onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, je bistvena prognoza, ali je glede na storjeno kršitev (dejansko ponavljanje kršitev) še mogoče pričakovati, da bo delavec obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi v bodoče korektno izpolnjeval. Pri taki presoji pa je pomembno tudi siceršnje obnašanje delavca na delu oziroma v zvezi z delovnimi obveznostmi. Pri tožnici predhodno opozorilo o kršitvah delovnih obveznosti ni doseglo svojega namena, saj je v manj kot dveh mesecih od prejema opozorila ponovila istovrstno kršitev. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga zakonita.
plačilo pravdnih stroškov - prednostna terjatev - stečajni postopek
Tožnica v tem sporu uveljavlja ugotovitev obstoja prednostne terjatve za plačilo pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožnica je terjatev priglasila v stečajnem postopku nad toženo stranko, stečajni upravitelj pa je takšno terjatev prerekal. Za povrnitev pravdnih stroškov veljajo pravila pravdnega postopka, ki veljajo tudi glede dolžnosti povrnitve pravdnih stroškov nasprotni stranki, v skladu z načelom uspeha v sporu. Ker je tožnica v celoti uspela v sporu o glavni stvari (za plačilo odpravnine in odškodnine), je v skladu s 154. in 155. členom ZPP upravičena do povrnitve priglašenih stroškov, ki so bili potrebni v tem individualnem delovnem sporu. Pri tem velja, da terjatev za povrnitev pravdnih stroškov, nastalih do dneva začetka stečajnega postopka, nima prednostne narave po 21. členu ZFPPIPP, temveč gre za navadno terjatev.
Vse taksativno navedene terjatve iz 3. točke 1. odstavka 197. člena ZIZ se prednostno poplačajo le za zadnje leto pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine, terjatve, zapadle več kot leto nazaj, pa torej po času pridobitve zastavnih pravic.
obveznost plačila - regres za letni dopust - sorazmerni del
Tožnica je bila pri toženi stranki zaposlena od 1. 10. 2013 do 30. 6. 2014. Glede na to, da je bila tožnica pri toženi stranki zaposlena od 1. 10. 2013 dalje, je za leto 2013 upravičena do sorazmernega dela regresa za letni dopust, in sicer v višini 3/12 regresa, skladno z določbo 161. člena ZDR-1. Dolžnost delodajalca je, da delavcu, ki med letom sklene delovno razmerje, zagotovi sorazmerni del dopusta in posledično sorazmerni del regresa za letni dopust. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugodilo tožničinemu zahtevku za plačilo sorazmernega dela regresa, to je 3/12 regresa za letni dopust za leto 2013.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0016071
OZ člen 190, 190/1, 190/3.
odškodninska odgovornost delavca - zmotna uporaba materialnega prava - pravnomočna sodba - nadomestilo plače
Tožeča stranka je bila dolžna toženki obračunati in plačati nadomestilo plače za sporno obdobje na podlagi pravnomočne sodbe delovnega in socialnega sodišča v drugem individualnem delovnem sporu (v katerem je bilo ugotovljeno, da je bilo prenehanje pogodbe o zaposlitvi nezakonito in je bilo tožeči stranki naloženo, da toženi stranki za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja prizna vse pravice iz delovnega razmerja in ji glede na to obračuna nadomestilo plače). Toženka je celotno obveznost po pravnomočni sodbi izpolnila. V obveznost tožeče stranke, da toženki povrne in izplača nadomestilo plače na podlagi in v skladu s to pravnomočno sodbo, ni posegla odločba Zavoda RS za zaposlovanja (s katero je bila odpravljena odločba Zavoda RS za zaposlovanje o priznanju pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo). Odločba vsebinsko in formalno ne posega v razmerje med tožečo stranko in toženko. Po odpravi prejšnje odločbe o priznanju denarnega nadomestila toženki, odločba nalaga tožeči stranki (delodajalki) povračilo izplačanega denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Zavezanka za vračilo je delodajalka (tožeča stranka) in ne delavka (toženka), ki je bila po odločbi Zavoda RS za zaposlovanje upravičena do prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Zato ni utemeljena presoja sodišča prve stopnje, da je bila toženka obogatena brez pravnega temelja oziroma glede na podlago, ki se ni uresničila, ali je kasneje odpadla (prvi in tretji odstavek 190. člena OZ). Pravni temelj za izplačilo še vedno obstaja v pravnomočni sodbi delovnega sodišča. Pritožbeno sodišče je zaradi zmotne uporabe materialnega prava izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razloga nesposobnosti - nedoseganje rezultatov dela - konkretizacija očitkov - vabilo na zagovor - pravica do zagovora
Očitka tožnici v pisnem vabilu na zagovor nista bila konkretizirana do te mere, da bi lahko tožnica učinkovito izvrševala pravico do zagovora. Očitani razlog nesposobnosti z dne 16. 6. 2011 (da je nadrejeni prejel pisno pritožbo na kakovost opravljenega tehničnega pregleda diplomskega dela s strani predsednice komisije za zagovor diplomskega dela in da je bilo ob obravnavanju pritožbe ugotovljeno, da je ta utemeljena, saj je imela naloga po tehničnem pregledu, ki ga je opravila tožnica, še veliko tehničnih pomanjkljivosti) je vsebinsko prazen, saj v pisnem vabilu ni bilo jasno navedeno, za katero diplomsko nalogo in za kakšne pomanjkljivosti pri njenem tehničnem pregledu je šlo. Tudi glede očitka o razlogu nesposobnosti z dne 13. 7. 2011, da je določeni študent v zagovor oddal diplomsko delo z drugačnim naslovom, kot je imel prijavljenega v bazi, ni jasno, za katero diplomsko delo in s kakšnim naslovom je šlo. Oba očitka nista dovolj jasna in ostajata na ravni splošnosti, zato tožnica ni mogla vedeti, katerih dveh tehničnih pregledov od več kot 100 pregledanih diplomskih nalogah, ni opravila v skladu s pričakovanji oziroma strokovno in kvalitetno. Razlog nesposobnosti v pisnem vabilu, kot pogoj za uresničitev pravice do zagovora, mora biti konkretno obrazložen. Ker očitka razloga nesposobnosti v pisnem vabilu na zagovor nista bila jasna, zaradi česar tožnici ni bila zagotovljena pravica do učinkovitega zagovora, je sodišče prve stopnje zmotno presodilo navedeno listino oziroma stopnjo obrazloženosti (konkretiziranosti) pisnega vabila. Pravica do vsebinsko učinkovitega zagovora tožnici dejansko ni bila zagotovljena, zato je izpodbijana odpoved že iz tega razloga nezakonita. Ker je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe spremenilo tako, da je ugotovilo nezakonitost odpovedi, posledično pa ugodilo reintegracijskemu in reparacijskemu zahtevku.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0016149
URS člen 11, 62, 68, 68/3. ZPP člen 102. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZDR člen 110, 110/2.
plačilo odškodnine - razlogi o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb postopka - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi
V tem individualnem delovnem sporu tožnik od tožene stranke zahteva plačilo odškodnine iz naslova trpinčenja na delovnem mestu, posega v pravico do zasebnosti, razžalitve dobrega imena in časti ter nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je tožnikov tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Ker iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhajajo le razlogi o odločilnih dejstvih za odločitev o odškodninskem zahtevku iz naslova nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, čeprav je tožnik odškodnino uveljavljal tudi iz drugih pravnih naslovov (zaradi trpinčenja na delovnem mestu, posega v pravico do zasebnosti in razžalitve dobrega imena in časti), je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijani del sodbe in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Za ugotovitev odškodninske odgovornosti delodajalca zaradi podane nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne zadošča zgolj ugotovitev nezakonitosti odpovedi, ampak je možna le v primeru hujših zlorab instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru toženi stranki ni mogoče očitati, da je pri podaji izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku zlorabila svoje pravice (zaradi zamude 15-dnevnega subjektivnega roka). V sklepu Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja je sicer res zapisano, da bo moral organ prve stopnje pri ponovnem odločanju upoštevati roke iz drugega odstavka 110. člena ZDR, vendar je ta zapis mogoče šteti le za splošno navodilo in ne za konkretno opozorilo, da je že prišlo do zamude roka. Zamude roka pa ni uveljavljal niti tožnik sam v sodnem sporu niti ni bila ugotovljena s strani prvostopenjskega in pritožbenega sodišča, ampak šele v postopku z revizijo. Iz navedenih razlogov ni mogoče ugotoviti, da je tožena stranka s podajo nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi zlorabila svoje pravice in da bi bila s tem podana protipravnost njenega ravnanja kot eden od elementov odškodninske odgovornosti. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine iz tega naslova ni utemeljen.
ZJU člen 68, 68/1, 68/1-2, 68/3. ZDR-1 člen 56. URS člen 49.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v nedoločen čas - pogodba o zaposlitvi za določen čas
Tožnik ima na podlagi pravnomočne sodbe, izdane v drugem individualnem delovnem sporu, priznano delovno razmerje za nedoločen čas tudi za vtoževano obdobje od 1. 7. 2014 do 21. 6. 2015. V tem obdobju pa je imel na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas (katere transformacijo zahteva v tem individualnem delovnem sporau) vse sedaj vtoževane pravice in obveznosti delovnega mesta podsekretar. Zato tožbeni zahtevek za transformacijo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas v obdobju od 1. 7. 2014 do 21. 6. 2015 ni utemeljen.
Tožbeni zahtevek ni utemeljen niti za obdobje od 22. 6. 2015 dalje. Tožnik je v drugem individualnem delovnem sporu o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga med drugim zahteval ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas na delovnem mestu višji svetovalec za ves čas nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi. S pravnomočno sodbo je bilo njegovemu zahtevku ugodeno, pravdni stranki pa sta z namenom realizacije te sodbe 22. 6. 2015 sklenili pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto višji svetovalec. Tožnik ne more zahtevati delovnega razmerja za nedoločen čas na delovnem mestu podsekretar po sklenitvi in podpisu pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas na delovnem mestu višji svetovalec in po dejanski vrnitvi na delo k toženi stranki na to delovno mesto. Sklenitev te pogodbe o zaposlitvi predstavlja realizacijo pravnomočne sodbe v sporu o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, v katerem je tožnik zahteval obstoj delovnega razmerja za nedoločen čas na delovnem mestu višji svetovalec ter vrnitev nazaj na delo na to delovno mesto. Do transformacije pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo za nedoločen čas kljub določbi 56. člena ZDR-1 ne pride, če delavec takšno transformacijo odkloni ali vztraja v zaposlitvi na drugem delovnem mestu za nedoločen čas. Ko kljub siceršnjim pogojem za transformacijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas delavec izbere (in realizira) nadaljevanje zaposlitve za nedoločen čas na drugem delovnem mestu (kar je storil tožnik), je na takšno izbiro vezan.
ZDR-1 člen 114, 115, 118, 118/3, 226. ZPP člen 182, 182/3. ZPIZ-2 člen 7, 7-36, 27, 28. ZDR člen 114, 201. ZPIZ-1 člen 36. URS člen 22.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - znižanje starostne meje - pogoji za upokojitev - varovana kategorija - starejši delavec
ZDR-1 poleg delavcev, starejših od 58 let, varuje pred odpovedjo iz poslovnega razloga tudi delavce, ne glede na starost, ki jim do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do 5 let pokojninske dobe. Izpolnitev pogojev za starostno upokojitev vedno temelji na osebnih, subjektivnih okoliščinah vsakega posameznega delavca, zato ni mogoče govoriti o objektivnih okoliščinah. „Objektivna okoliščina“ s stališča delodajalca so lahko le podatki, na podlagi katerih se ugotovi, ali konkretni delavec v trenutku odpovedi take pogoje izpolnjuje. To pa so podatki, ki so delodajalcu znani, podatki ki jih lahko pridobi s strani zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in podatki, ki mu jih da delavec (rojstni datum, podatki o delovni, zavarovalni oziroma pokojninski dobi, podatki o okoliščinah, ki lahko vplivajo na izpolnitev pogojev za starostno upokojitev). Po določbi 36. točke 7. člena ZPIZ-2 je starostna pokojnina pokojninski prejemek brez odbitkov, ki pripada zavarovancu ob dopolnitvi predpisane starosti in pokojninske dobe, če izpolnjuje z zakonom določene pogoje. Starostna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove v odstotku, odvisnem od dolžine pokojninske dobe. Predpisana starost, ki je pogoj za pridobitev pravice do starostne pokojnine, je tako starost iz 27. in iz 28. člena ZPIZ-2. Zato ni podlage za neupoštevanje znižanja starostne meje za ugotavljanje pogojev za starostno upokojitev po 114. členu ZDR-1.
Tožnica je v času podaje izpodbijane odpovedi spadala v varovano kategorijo delavcev pred upokojitvijo po prvem odstavku 114. člena ZDR-1, saj ji je do datuma, ko bi se lahko upokojila manjkalo manj kot 5 let, česar tožena stranka pri odpovedi ni upoštevala, zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
predlog za taksno oprostitev - popolnost predloga - izjava o premoženjskem stanju - podaljšanje roka za predložitev izjave o premoženjskem stanju - zavrženje predloga
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je res tožena stranka sklep, s katerim je bil rok podaljšan do 22. 4. 2016, prejela šele dne 6. 5. 2016, vendar po tem datumu ni predlagala ne podaljšanja roka, niti ni predložila listine za katere je bila pozvana s sklepom o dopolnitvi predloga za taksno oprostitev.
ZEPDSV člen 7, 7/1, 17, 17/2. ZDR-1 člen 130, 130/2.
obveznost plačila - dnevnice - razlika v plači - voznik tovornega vozila
Tožnik, pri toženi stranki zaposlen kot voznik tovornega vozila, je od tožene stranke vtoževal plačilo dnevnic, pri čemer je navedel številno dni, za katere je zahteval dnevnice za posamezni mesec od oktobra 2013 do septembra 2014. V skladu s prvim odstavkom 7. člena ZEPDSV je delodajalec dolžan voditi evidenco delovnega časa in evidenco o stroških dela. Ker toženec tožnikovih trditev ni prerekal na način, da bi sam navedel število dni poti, niti ni predložil nobenih listin, iz katerih bi bile poti razvidne, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika - pritožba proti sklepom v zvezi s prodajo premoženja stečajnega dolžnika - legitimacija ponudnika - legitimacija kupca - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - pridobitev procesne legitimacije upnika
Samo upniki lahko vložijo pritožbo proti sklepu o soglasju k prodajni pogodbi iz 341. člena ZFPPIPP. Ni sporno, da pritožnik ni upnik. V postopku prodaje premoženja stečajnega dolžnika je bil zgolj ponudnik, ki očitno ni uspel.
spor majhne vrednosti – število pripravljalnih vlog – prepozna vloga – nevročitev prepozne vloge v odgovor – neizvedba naroka – dokazovanje – zaslišanje prič
Toženčeva procesna pravica (možnost) vložitve (druge) pripravljalne vloge je vezana na okoliščino, da je tožnik (pred tem) podal vlogo, s katero je odgovoril na toženčeve navedbe, podane v odgovoru na tožbo.
transformacija delovnega razmerja za določen čas v nedoločen čas - pravočasnost
Tožnica je uveljavljala varstvo svojih pravic v zvezi s transformacijo delovnega razmerja v skladu z določbami 24. in 25. člena ZJU najprej pri delodajalcu in nato pred sodiščem, pri čemer je predhodni postopek pri delodajalcu procesna predpostavka za sodno varstvo. Zato je bila tožba vložena pravočasno pred iztekom 30 – dnevnega roka za uveljavljanje sodnega varstva po določbi drugega odstavka 25. člena ZJU, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
Nobenega razumnega razloga ni, da državni tožilec ne bi smel odrediti finančne preiskave na lastno pobudo, če v okviru svojega dela ugotovi, da so izpolnjeni pogoji zanjo iz prvega odstavka 10. člena ZOPNI. Določba drugega odstavka 10. člena, po kateri lahko predlog za finančno preiskavo z obrazloženimi razlogi za sum poda policija, Davčna uprava RS, Carinska uprava RS (sedaj Finančna uprava RS), Komisija za preprečevanje korupcije ali Urad RS za preprečevanje pranja denarja pove le, kdo so lahko upravičeni predlagatelji finančne preiskave.
Za presojo (ne)sorazmerja med višino oziroma vrednostjo premoženja, ki ga ima preiskovana oseba in višino dohodkov (zmanjšanih za plačane davke in prispevke) torej ni relevantno, kdaj je preiskovana oseba navedeno premoženje pridobila, ampak zgolj dejstvo, da ga v času finančne preiskave ima ali ga je imela in ali je iz dohodkov v obdobju, v katerem je bilo premoženje pridobljeno, plačala ustrezne davke in prispevke. Zato je za uspešno izpodbijanje zakonske domneve nezakonitosti izvora premoženja prvotožene stranke po tretjem odstavku 27. člena ZOPNI potreben dokaz, da premoženje ni nezakonitega izvora oziroma dokaz, da je za premoženje plačala dejansko vrednost.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085034
OZ člen 65. SPZ člen 66, 139, 139/1, 227. ZPP člen 111, 111/2, 111/4, 112, 112/2.
prodaja solastninskega deleža na nepremičnini – predkupna pravica solastnika – odstop od predpogodbe – razlogi za odstop – vrnitev dvojne are – skesnina – dokazna ocena – pobotni ugovor – škoda – prodaja nepremičnine za nižjo ceno – prekluzija – pravočasnost vloge – štetje rokov
Tožnica je odstopila od predpogodbe iz razlogov, ki so izključno na njeni strani, saj je toženka zagotovila potrebne dokumente, zato ni upravičena do povrnitve dvojne are.
SPZ člen 65, 65/1, 107, 108, 108/1, 110. ZPP člen 190, 190/2, 319. Zakon o lastnini na delih stavb.
nastanek etažne lastnine – dejanska etažna lastnina – delitev stvari – solastnina – obstoj solastnine – res iudicata – materialna pravnomočnost – dedni dogovor
Pri zakonitem dedovanju do nastanka etažne lastnine ne more priti, ker zakonitemu dediču pripada del vsake stvari in vsake pravice, ki sestavlja zapuščino. Lahko pa na stavbi, ki sodi v zapuščino, etažna lastnina nastane na podlagi dednega dogovora, ki ima pravno naravo pogodbe. Dedni dogovor je ustrezna podlaga za nastanek etažne lastnine, če izpolnjuje pogoje, predpisane za sporazum o delitvi oz. v času sklepanja predpisane pogoje za nastanke etažne lastnine.
Dedni dogovor je ustrezna podlaga za nastanek etažne lastnine, če izpolnjuje pogoje, predpisane za sporazum o delitvi oz. v času sklepanja predpisane pogoje za nastanke etažne lastnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084256
OZ člen 131, 198. ZPP člen 13, 182, 182/3.
odškodnina zaradi dejanske razlastitve – gradnja ceste – izročitev nepremičnine – plačilo uporabnine – predhodno vprašanje – pravnomočna odločitev o razlastitvi
Čeprav je tožnik še vedno lastnik spornih nepremičnin, zaradi dejanskih okoliščin (sprejema neustavnega akta in fizičnega posega v nepremičnino), ki pa ne predstavljajo pravne podlage za poseg v njegova lastninska upravičenja, ni dolžan trpeti škode, ki se kaže v zmanjšanju njegovega premoženja.
ZPP člen 86, 86/2, 137, 137/1, 334, 334/1, 334/3, 339, 339/2, 339/2-8. ZD člen 210, 212.
predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti – sklep o dedovanju – vročanje – zastopanje po pooblaščencu – nepravilno vročanje – neposredna vročitev stranki – odpoved pritožbi – nepopravljive posledice – vročitev pooblaščencu – prekinitev zapuščinskega postopka – spor med dedičem in tretjo osebo
Vročitev neposredno stranki v primeru, ko ima stranka pooblaščenca, po ustaljeni sodni praksi ne šteje za veljavno opravljeno in pomeni bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Vendar v okoliščinah konkretnega primera zatrjevana bistvena kršitev določb postopka ni podana, ker se je dedič pritožbi odpovedal. V skladu z določbo prvega odstavka 334. člena ZPP se stranka lahko odpove pritožbi od trenutka, ko je sodba razglašena, če se sodba ne razglasi, pa od takrat, ko ji je vročen njen prepis. Odpoved pritožbi se ne more preklicati (tretji odstavek 334. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je sklep o dedovanju res vročilo najprej dediču (stranki) in šele nato pooblaščenki, vendar sme stranka vselej priti pred sodišče in dajati izjave poleg svojega pooblaščenca (drugi odstavek 86. člena ZPP), kar se nanaša tudi na procesne dispozicije. Dejanja stranke so veljavna in učinkovita tudi, če jim pooblaščenec nasprotuje, zato je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo strankino (nepreklicno) odpoved pritožbi.
Če gre za spor med dedičem in tretjo osebo, ki ni stranka zapuščinskega postopka oziroma zapustnikov dedič, kot je primer v obravnavani zadevi, se zapuščinski postopek ne prekine. Prizadeti dedič lahko uveljavlja svoj zahtevek zoper tretjo osebo v pravdi, ne glede na zapuščinski postopek.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085038
OZ člen 199, 202, 202/2. ZD člen 131.
prodaja obveznic brez soglasja pred končanjem zapuščinskega postopka – zahtevek za plačilo protivrednosti prodanih obveznic – skrbnik denacionaliziranega premoženja – višina – delno priznanje terjatve po višini – zapadlost– zamuda – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – pravnomočnost sklepa o dedovanju – pobotni ugovor – stroški – poslovodstvo brez naročila – nujnost popravila vodnega omrežja – plačilo po porabljenih urah – nagrada za trud – nepremoženjska škoda zaradi krive ovadbe – nerazmejitev posameznih oblik nepremoženjske škode – sklepčnost – upoštevanje pobotnega ugovora pri pravdnem uspehu – odločitev o stroških postopka
Pravni položaj skrbnika denacionaliziranega premoženja je po vsebini enak položaju, ki ga ima začasni skrbnik zapuščine po 131. členu ZD, saj ne skrbi zgolj za začasno upravljanje denacionaliziranega premoženja, ampak tudi zastopa dediče oziroma osebe, ki bodo s sklepom o dedovanju ugotovljene kot dediči. Njegova funkcija preneha, ko postane sklep o dedovanju denacionaliziranega premoženja pravnomočen.
Toženčeva obveznost, da tožnici izroči njen delež podedovanega premoženja, je zapadla šele s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju, ko je bilo jasno, kdo so dediči in kolikšni so njihovi dedni deleži.